Pohodi v letu 2017


Svizci v TAMAR

V soboto, 28. 10. 2017, nam je bilo vreme končno usojeno in odpravili smo se na našo dvodnevno avan-turo. Skupina 16-ih Svizcev iz planinskega krožka OŠ Gorenja vas, mentorici planinske skupine in vodnik iz planinskega društva Gorenja vas, smo se zbrali v Blatih in se ob 8 h odpravili proti Mojstrani. Tam je bila naša prva postaja, saj smo si ogledali Slovenski planinski muzej. Vodička nam je najprej predstavila nekaj informacij o samem muzeju, nas popeljala skozi muzej in opisala pomembnejše zgodovinske dogodke planinstva na Slovenskem. Ogledali smo si še multimedijsko predstavitev slovenskih gora in čas je bil, da se v znanju preizkusijo planinke in planinci sami. Aktivno so reševali posamezne naloge, ki so bile razporejene po celotnem muzeju, ob koncu pa prejeli še kartico z žigi opravljenih nalog.

Zunaj se je že dovolj ogrelo, da smo si lahko na klopicah privoščili kratko malico. Z avtobusom smo nadaljevali pot do Planice. Tam smo odložili nahrbtnike in se povzpeli na Planiške skakalnice. To je bilo pravo ogrevanje za naše nadaljnjo pohodniško pot. Med vzpenjanjem na Letalnico bratov Gorišek smo lahko občudovali okolico, gore ter pot zaokrožili mimo Bloudkove  velikanke, kjer smo opazovali treninge naših skakalcev in občudovali njihov pogum. V športnem centru smo si ogledali še podzemno dvorano za tek na smučeh in se počasi vrnili do naših nahrbtnikov. Ponovno smo se podkrepili z malico, saj je bil že čas, da zaključimo naše bolj turistično dopoldne in postanemo aktivni planinci.

Poslovili smo se od skakalnic in se odpravili po dolini pod Poncami, do našega današnjega cilja – Dom v Tamarju. Pot je bila lepa, sonce pa nam je ves čas osvetljevalo naš jutrišnji cilj – Slemenovo špico, in njene okoliške vrhove. Kar hitro se je pred nami, v vsej njegovi lepoti, pokazal simbol Slovenske planinske zveze – Jalovec. Po dobri uri lepe, vesele in nezahtevne hoje smo prispeli do koče. Tam smo odložili nahrbtnike in še ogreti nadaljevali pot do slapa Nadiže.

Ker smo imeli pred večerjo še dovolj časa, smo se zunaj zabavali z družabnimi igrami in iskali geo zaklad, ki pa ga žal nismo uspeli najti. Svoje nahrbtnike smo odnesli v sobe in se pripravili na večerjo. Topla enolončnica nam je zelo teknila, saj smo bili cel dan zelo dejavni. Po večerji pa je sledilo še osvajanje znanja, ki ga mora imeti vsak planinec. Imeli smo tri skupine in tri dejavnosti. Spoznavali in učili smo se osnovnih vozlov, spoznavali okoliške legende in zgodovino Tamarja, Planice… ter se urili v orientaciji in branju zemljevidov. Eno uro in pol smo bili tako zaposleni, da smo celo pozabili narediti kakšno fotografijo naših delavnic. Po nekaj družabnih igrah smo se začeli pripravljati na nočni počitek, saj nas je večji del pohoda čakal šele naslednji dan.

Noč je bila na srečo eno uro daljša (zaradi prestavljene ure), tako da smo se zbudili naspani. Zjutraj smo se okrepčali z zajtrkom, toplim čajem, se toplo oblekli, si nadeli nahrbtnike in poslovili od Doma v Tamarju.

Markacije so nam kazale pot in vodile do slapa Črne vode. Tokrat je bilo malce bolj vetrovno, zato se ob slapu nismo veliko zadrževali in smo pot nadaljevali v smeri hudourniških nanosov. Tu je bila pot malce težavnejša, zato smo še enkrat ponovili pravila varnega koraka, proženja kamenja in varnostne razdalje. Nadeli smo si čelade, se razdelili v tri skupine in počasi ter previdno zakorakali v grapo.

Vsi smo se uspešno prebili čez težji del poti in pred nami nas je čakalo še okoli 700 m n m vzpona. Macesni so nam s svojimi iglicami na pot pogrnili preprogo, veter pa nam je pričaral zanimive prizore, ko je vse naokoli nas raznašal zapadlo listje. Doživeli smo pravo jesensko pravljico.

Počasi in vztrajno smo pridobivali na višini in se bližali naši Slemenovi špici, ki je spremljala vse naše korake in nas vabila k sebi. Pot nas je iz gozda pripeljala na melišča in prode in tam nas je pozdravila čreda gamsov, ki je prečkala našo pot in zvedavo pogledovala proti nam. Kaj kmalu smo prispeli na sedelce Slatnica. Tam se nam je odprl pogled proti Škrlatici in Martuljkovi skupini gora. Še posebej pa nas je razveselila smerna oznaka, saj nas je od cilja ločilo le še 10 minut hoje.

Preden pa smo se podali na sam vrh Slemenove špice smo si, po 3 urah hoje in 900 metrov prehojene višinske razlike, privoščili počitek in malico. Tudi veter, ki nas je občasno spremljal po poti in preveril, če so naši koraki trdni, si je vzel počitek in mi smo lahko mirno uživali na sončku, ob najlepšem razgledu na veličastni Jalovec.

Nekaj krp snega je poskrbelo, da so se mladi planinci pozabavali tudi s kepanjem. Po počitku smo se odpravili na vrh, kjer smo požigosali naše nove planinske dnevnike in previdno pogledali v dolino Tamar, dolino male Pišnice in proti goram nad Vršičem. Tudi na Slemenovi špici smo se preizkusili v iskanju geo zaklada a smo zopet ostali praznih rok. Mislimo, da nas Slemenova špica s tem vabi, da jo kmalu spet obiščemo.

Počasi smo pospravili naš prostor počitka, preverili, da nam ni odneslo kakšne smeti, si oprtali nahrbtnik in še zadnjič pomahali Jalovcu ter se odpravili proti Vršiču. Med potjo smo občudovali strme stene Mojstrovk. Sicer ne težavna pot, je bila na nekaterih predelih malce zaledenela, vendar smo že izkušeni planinci in smo varno prispeli do Vratc. Tam nas je pozdravila Ajdovska deklica, ki nas je že nestrpno čakala. Tudi Prisank se je ponosno bahal in nas vabil pod njegovo vznožje na Vršič.

V Erjavčevi koči smo še zadnjič poštempljali naše planinske dnevnike in se prijetno utrujeni a polni novega znanja, dogodivščin in pozitivne energije podali na avtobus, ki nas je popeljal nazaj v Poljansko dolino. Da nam bo ta tura ostala v lepem spominu, se imamo zahvaliti tudi projektu PZS: Slovenija planinari, ki nam je pomagal kriti del stroškov. Upava, da se bo rod Svizcev OŠ Ivana Tavčarja in PD Gorenja vas še povečeval ter poskrbel, da planinarjenje ostane del Poljanske in Slovenske kulture.

Mentorici planinske skupine: Neža Erznožnik in Darja Krek


Planinski pohod na Vremščico

V soboto, 7. 10. 2017, nam je bilo vreme naklonjeno in lahko smo se odpravili na prvi pohod s planinskim krožkom Svizci.

Odpravili smo se na Vremščico (1027 m), pogorje, ki se razteza med Senožečami, Pivko in Divačo. Povzpeli smo se iz vasi Gornje Ležeče in premagali dobrih 500  m višinske razlike. Planinke in planince so se med potjo preizkusili v vodenju skupine in sledenju markacij. Na vrhu Vremščice nas je pričakal čudovit razgled na Nanos, Slavnik, morje in je segel celo do Julijskih ter Kamniško – Savinjskih Alp. V bližini vrha pa smo postali raziskovalci in poiskali geozaklad, se vanj vpisali in tako postali del svetovne aktivnosti ˝Geocaching˝. Po dodatnih športnih panogah na vrhu Vremščice- sestavljanje žive piramide, delanje kolesa in mostov smo se odpravili v smeri Senožeč in tako prehodili celoten greben Vremščice.

Jesenske barve, toplo sonce, svež zrak in dobro razpoloženje nam je polepšalo vikend in komaj čakamo našega naslednjega raziskovalnega podviga.

Mentorici planinskega krožka: 
Neža Erznožnik in Darja Krek





Zaključni planinski izlet na Snežnik (1796m)

Vožnja in vzpon na Snežnik nista predstavljala nobenih težav. Pot je bila čudovita, zanimiva in polna gorskega cvetja. Vzdušje je bilo veselo, sproščujoče in planinci so vzpon opravili brez težav. Vreme nam je bilo naklonjeno - sončno do delno oblačno z malce vetra. V koči smo bili dobro sprejeti in razgled nam je ponujal pogled na hrvaške otoke, Istro in vse do Nanosa. Žal so bolj oddaljeni vrhovi ostali v meglici. Spust je potekal preko Malega Snežnika. Pot je zelo lepa, prepredena s koreninami, ki pa so bile žal krivec za manjšo nezgodo- padec planinke. S takojšnjo oskrbo smo poskrbeli, da je planinka varno prispela do Sviščakov, kjer nas je čakal kombi. V Ilirski Bistrici pa so za nadaljnjo oskrbo in 4 šive poskrbeli v Zdravstvenem domu. Vse se je srečno izteklo in po vožnji do Žirov smo si vsi zaslužili sladoled in tako sladko zaključili letošnje šolsko leto s planinskim krožkom. Še povratek v Gorenjo vas in naš izlet se je zaključil.


Mentorici planinskega krožka:
Neža Erznožnik in Darja Krek



Planinski pohod na Volbenk

Člani planinskega krožka OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, smo se v soboto, 15. 10. 2016,  z Blat odpravili proti Dolenji Dobravi, kjer smo pot nadaljevali po stranski cesti proti Poljanam in Logu. Na Logu nas je čakal krajši vzpon do cerkve sv. Volbenka, kjer smo imeli postanek za malico. Ker je bilo vreme deževno in hladno, smo hitro pomalicali, nato pa smo si cerkev z značilnima dvema zvonikoma iz 17. stoletja tudi ogledali. Ključar nas je po ogledu povabil domov, kjer smo bili deležni toplega čaja in odlične »kremšnite«. Nato smo se skozi gozd rahlo vzpeli do naselja Smoldno, in naprej do Poljan. V Poljanah smo se usmerili proti cerkvi sv. Križa, kjer nas je po turobnem dopoldnevu prijetno pogrelo sonce, zato smo si privoščili še en malo daljši postanek. Od sv. Križa smo se pot spustili v Srednjo vas, tam prečili reko Soro, in se skozi Žabjo vas po poti proti Dobravi, vrnili do Blat.

Spoznali smo, da je tudi pohod v dežju lahko zelo lep in zabaven.

zapisala
Darja Krek, Neža Erznožnik




Planinski nočni pohod na Sv. Urban

Ob 19-ih se dobimo v učilnici MAT3, kjer si najprej ogledamo nemi film Triglavske strmine, ki opisuje tematiko ljubezni do gora (1 h). Ob 20-ih se podamo na pot. Čez Dobravšce jo mahnemo do Gorenje Dobrave, kjer se pot vzpne proti cerkvi sv. Urbana (1 h). Pot je ves čas kolovoz oz. široka steza, tako da je tudi hoja z lučkami prijetna in varna. Pri cerkvi dobimo štampiljko, se malo okrepčamo in se po isti poti vrnemo proti šoli.
zapisala
Darja Krek









Planinski pohod na Blegoš (1562m)

V nedeljo, 7. maja 2017, smo se Svizci iz planinskega krožka OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, podali na 41. tradicionalni pohod na Blegoš. Iz Črnega kala smo se po grebenu povzpeli na vrh Blegoša in se nato spustili do Koče pod Blegošem, od koder nas je že pozdravljala vesela glasba. Vreme se je kljub slabšim napovedim izkazalo za čudovito in nam tako še polepšalo dan. Ob koči smo sodelovali v kulturnem programu s pesmijo skupine Čuki Greva gor u hribe in deklamacijo pesmi Ivana Sivca: Pesem gora.

Po programu in malici smo se po spodnji poti odpravili nazaj proti Črnemu kalu, kjer nas je že čakal prevoz.


 

Mentorica planinskega krožka:

Neža Erznožnik






Tamar.pps











































































Vremščica 2017.ppt





Snežnik - 2017.ppt



Volbenk 2017.ppt




Sv. Urban 2017.ppt


Blegoš 2017.pps


Comments