Pohodi v šolskem letu 2018/19


Nočni pohod na Bukov vrh

Člani planinskega krožka OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas smo se v četrtek, 21. 2. 2019,  odpravili na nočni pohod na Bukov vrh.

Ob 17.00 smo se odpravili izpred domače šole, preko Mihevka do Dobrave ter za vodo proti Žabji vasi ter naprej do Poljan. Tam smo v Hotovlji zavili na označeno Koroško pot proti cerkvici Žalostne Matere božje na Bukovem vrhu. Ker smo prišli v gozd in se je medtem že zmračilo, smo prižgali čelne svetilke. Pot se lepo vzpenja po dobro markirani in shojeni stezi in nas po dobri uri vzpona pripelje do omenjene cerkvice. Med potjo sva tempo prilagodili tako, da noben od udeležencev ni imel občutka, da je napor zanj prehud.

Pri cerkvici smo si malo oddahnili in pomalicali. Del spusta smo opravili pri isti poti, tik pred vznožjem pa smo zavili proti razgledni točki na Kuclju z izobešeno slovensko zastavo. Od tam smo se po gozdni poti spustili in se nato odpravili v center Poljan, kjer so učence že čakali starši.

Hodili smo po lahki planinski poti in se učili hoje v temi. Učence sva opozorili, da je potrebno svetilko in rezervne baterije vedno imeti s sabo v nahrbtniku.

Zapisali: Neža Erznožnik in Darja Krek


Planinski tabor v Zavetišču na Jelencih

V petek, 18. 1 2019, smo se ob 17 h odpravili iz Leskovice proti Jelencem. Pot je bila sicer zasnežena a lepo shojena, tako da večjih težav na poti nismo imeli. V uri in pol smo prispeli na Jelence, se podkrepili, pogreli in si pripravili ležišča. Večer smo si popestrili z družabnimi igrami – karte, človek ne jezi se, šah….

Drugi dan smo se po zajtrku odpravili mimo koče na Blegošu na vrh Blegoša. Pot je bila zaradi snega bolj zahtevna, a smo vsi srečno in varno prispeli na vrh. Nato smo se spustili nazaj do koče, kjer smo se ogreli s čajem. Mentorici sva za udeležence pripravili presenečenje, saj so nas obiskali gorski reševalci iz Škofje Loke. Štefan Zadravec, Ivan Čufar in Urban Polajnar so nam pokazali, kako preverimo ali je nevarnost plazov velika, kako ponesrečenca iščemo z žolno, kako sondiramo in kako ponesrečenca odkopljemo. Ker so imeli s sabo tudi mlado psičko, ki se uči iskanja ponesrečencev, smo se ji z veseljem skrivali, da nas je iskala in tudi uspešno našla.

Po učni uri, kjer smo se zunaj dodobra namrazili, smo si v koči privoščili še en čaj in kosilo, ter se nato mimo Jelencev vrnili v Leskovico, kjer so nas ob 15ihz že pričakali starši.

Zapisala:Darja Krek









Planinski izlet na Slavnik

Člani planinskega krožka OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas smo se na prvo novembersko soboto,  z Blat čez Lučine odpeljali proti Vrhniki, kjer smo se priključili na avtocesto, ki smo jo zapustili pri izvozu za Kozino. V vasi Podgorje smo parkirali in se podprli.

S parkirišča smo se po strmi poti odpravili proti Slavniku. Pot se nam ni zdela naporna, smo pa morali biti previdni, ker so bo bile skale zaradi dežja prejšnji dan mokre.

Ko smo zapustili gozd, se nam je odprl pogled na morje, in ker je bilo vreme za ta čas izredno toplo, smo razmišljali, da bi se bilo prijetno ohladiti v morju.

Ko smo prišli na vrh, smo najprej poiskali geocach zaklad, naredili skupinsko sliko, nato pa smo se spustili par metrov do Tumove koče, kjer smo pomalicali.

Sestopili smo po varnejši položnejši poti, ki je malo daljša, ampak zelo prijetna tudi za besedne igre in klepet.

Hodili smo po lahki planinski poti in se učili previdne hoje po mokrih skalah. Naučili smo se, da je prav, da imamo v nahrbtniku dovolj toplih oblačil, vendar je vseeno pametno, če imamo s sabo tudi oblačila s kratkimi rokavi – vreme je bilo izredno toplo in brez vetra.

Na poti nazaj, ko smo hodili po kolovozu, pa smo se šli razne igre in klepetali.

Zapisala:Darja Krek








Dvodnevni planinski izlet na Begunjščico

V soboto, 13. 10. 2018, smo se ob 7. uri z Blat odpravili na novo planinsko dogodivščino. V dobri uri nas je kombi pripeljal na našo izhodiščno točko – Ljubelj. Tam smo, žal neuspešno, iskali nov Geo-zaklad in se malce razočarani podali na našo pot proti Zelenici. Vreme nam je bilo tokrat zelo naklonjeno in že med potjo smo lahko občudovali vrhove, ki so nas pozdravljali. Na Zelenici smo si privoščili čaj in malico, poštempljali knjižice in se podali na pot ob vznožju Begunjščice. Pot sprva vodi skozi gozd, a se kmalu umakne ruševju in meliščem. Zlagoma se vzpenja in nam nudi čudovit pogled na okoliške gore: Zelenjak, Pod Palcem, Vrtača, Na Možeh. Pot postaja vedno bolj skalnata, delček poti pa je zavarovan tudi z jeklenico, kar je bilo pohodnikom še najbolj všeč. Najbolj pa nas razveseli, ko se nam na pol poti pokažeta Stol in Triglav v vsem svojem sijaju. Gorske rastline so se za letos poslovile, tako da smo lahko občudovali le Volnatoglavi osat, ki je vetru nastavljal svoja semena, da jih ponese po pobočju Begunjščice. Na razpotju (Begunjščica Veliki vrh – Roblekov dom) se pogumno usmerimo proti vrhu. O ovcah, ki so se še 14 dni veselo pasle na pogorju Begunjščice, ni več sledi. Pot je čudovita, razgledna in komaj smo čakali, da osvojimo naš vrh.

Vetrič nam je na vrhu prizanesel in nas pustil, da smo uživali v daljšem oddihu. Pozdravili smo Blegoš, Porezen, Ratitovec, Črno prst, Krn – nam že kar znane vrhove. Veseli smo se podali še na spust proti Roblekovem domu, kjer se je že kuhala naša večerja. Dan je bil čudovit, planinci so brez težav opravili pot in imeli še dovolj energije, da so lahko aktivno sodelovali na večerni delavnici. Sledile so družabne igre in priprave na spanje.

Drugi dan budilke nismo potrebovali, saj nas je sonce prebudilo ravno pravi čas za zajtrk. Poslovili smo se od prijaznih oskrbnikov, čudovite, domačne koče in se podali proti planini Prevala. Podali smo se po poti Čez Rožo, kjer smo spoznali Berhparkeljca, videli kje so kopali mangan in kako so se spopadali s senožetmi. Na Prevali smo imeli krajši pohod in se pripravili na, še zadnjo etapo pohoda – pot do koče na Dobrči, ki je bila kar precej dolga. Ker ni ponujala večjih razgledov, saj pot poteka po gozdu, smo si jo krajšali z raznimi besednimi igrami in pripovedovanjem vicev. Nekaj korakov pred kočo pa se je odprl pogled vse do Robleka in planinci niso mogli verjeti, kako dolgo pot smo opravili v enem dnevu.

Zapisala:Neža Erznožnik



























01_2019_Tabor na Jelencih



Slavnik - 2018






Begunjščica 2018


Comments