V nedeljo smo vstali z upanjem, da nas bo pričakal lep sončen vzhod. Namesto tega se je, na višini 1500 do 1750 m, še celo dopoldne zadrževala gosta megla in nam preprečevala prelepe poglede na pokrajino. Kljub temu smo med potjo uživali in celo videli, kako Prirodoslovni muzej Slovenije izvaja proučevanje selitev ptic. Del poti, do planine Seča je vodil po makadamski poti, kjer nas je megla še vedno spremljala, zato smo morali skrbno opazovati markacije in smer poti. Šele, ko smo se iz planine povzpeli pod greben Belščice z najvišjim vrhom Vajnež, smo kot pravi svizci pokukali iz megle, tam pa nas je čakalo toplo sonce in čudoviti razgledi. Triglav nas je v vsej lepoti pozdravljal nad morjem belih oblakov. Čeprav nam je prav hitro postalo vroče, smo bili veseli, da smo končno prišli do obljubljenih razgledov. Pot pod Vajnežem je v takem vremenu res čudovita. Na sedlu med Vajnežem in Potoškim Stolom smo se ustavili, pomalicali in se podali še na naš zadnji vzpon in naš zastavljeni cilj – Stol 2236 m. V Prešernovi koči smo si privoščili počitek in zasluženo kosilo. Čeprav smo že cel dan hodili v lepem tempu je ura neizmerno hitro bežala in morali smo se odpraviti proti Valvasorjevem domu, kjer nas je čakal prevoz. Pri spustu smo morali premagati 1000 metrov višinske razlike in kljub temu, da je bila pot lepa, smo bili zelo veseli, ko smo prispeli do kombija. Veseli, zadovoljni in polni novih, pozitivnih vtisov in gorniškega znanja smo čez eno uro že prispeli na Blata. 

Pohod je bil organiziran v okviru projekta Slovenija planinari.