Pohodi v šolskem letu 2020/21


Dvodnevna tura - Planina Razor 




V soboto, 5. 9. 2020, smo se zgodaj zjutraj zbrali na Blatih, preverili primerno in potrebno opremo za na pot in že smo se peljali proti Tolminu. Naše izhodišče je bilo v Tolminskih Ravnah. Do planine Razor smo se povzpeli po strmi poti, se nadihali svežega zraka in preverjali trdnost naših korakov. V uri in pol smo prispeli do naše prve postaje – Planine Razor, kjer smo pozajtrkovali in pripravili (deloma spraznili) nahrbtnike za našo krožno turo. Sprva je bila pot strma in močno sonce je poskrbelo, da so bila naša grla še bolj suha. Po dveh urah in pol je bil najtežji del poti za nami. Med potjo smo opazovali čudovite škraplje, žlebiče in apnenčaste skalnate zaplate ob vznožju Vrha nad Škrbino. Po kratkem počitku na Škrbini in najlepšemu razgledu na naše gore ter Bohinjsko jezero, smo pot nadaljevali po bolj zložni in razgledni poti pod Podrto goro, na Zeleni vrh ter na naš najvišji cilj – Tolminski Kuk (2085 m). Tam smo imeli daljši počitek, ogledali smo si vrhove od Krna preko Julijcev, Karavank pa tja do Grintavca in še dlje. Ker nas je čakal še daljši spust, smo se odpravili naprej – do Tolminskega Migovca, spust na Planino na Kalu ter nazaj do Planine Razor. Po topli večerji, umivanju in obnavljanju dogodkov tega dne, smo prijetno utrujeni svizci zlezli v svoje brloge in sladko zaspali.

Nedelja, 6. 9. 2020: Kaj je lepšega, kot jutro v gorah? Tudi mi smo bili zadovoljni, da je pred nami še en dan, ki ga lahko preživimo v gorah. Po dobrem zajtrku smo se odpravili čez Kališče in mimo Žabiškega Kuka na Vogel. Med potjo smo opravili tudi 20 minut hoje v tišini. Kako lepo je prisluhniti naravi in sebi. Šele takrat opaziš vso lepoto, kar je potrdil tudi eden izmed pohodnikov, ki je po nekaj minutah tišine zašepetal: ˝Kej je tle res lep?˝. Med potjo smo srečali kar nekaj planincev in z njimi prijazno pokramljali. Na vrhu Vogla pa nas je pričakala megla, tako da posebnih razgledov nismo imeli. Z meglo pa je prišel tudi hlad in vsi smo bili veseli, da pri pakiranju nismo pozabili na anorake, kape in rokavice. Spust proti smučišču na Voglu se je počasi vlekel, saj so bile naše noge po dveh dneh že malce utrujene. Ampak nam je svizec, ki smo ga srečali med potjo, dal novega zagona, da smo premagali še zadnje kilometre in varno prispeli do Ski hotela, kjer smo se vkrcali na gondolo. V Ukancu nas je že čakal prevoz in nas pripeljal v domačo vas. 


Dvodnevna tura je bila res čudovita. Polna novih spoznanj, doživetij, izkušenj, medsebojnega povezovanja, spoznavanja sebe in svojih sposobnosti, znanja… Tega se ne da nadomestiti. Komaj čakamo naslednje dogodivščine.



Dvodnevno turo nam je sofinancirala tudi PZS s projektom Slovenija planinari.

Planinski vodnik in vodja izleta:
Darja Krek in Neža Erznožnik

 

 

 







2020_21 Planina Razor


Comments