Planinski izlet na Bevkov vrh
V soboto. 7. 12. 2013, smo se
poljanski planinci odpravili na Bevkov vrh. S kombiji smo se odpeljali do Laniš
nad Sovodnjem. Brž nas je pozdravilo jutranje sonce ter krasen pogled na Novo
Oselico in Blegoš v ozadju. Oprtali smo nahrbtnike in pri smerokazu, ki
označuje dve poti na Bevkov vrh, krenili po desni poti, ki je speljana po
grebenu. Po nekaj metrih poti po travniku, se nam je le-ta kmalu postavila
pokonci.
Strmino smo vztrajno premagovali, vmes naredili nekaj počitkov za
pijačo ter po eni uri prispeli na vrh, ki je bil tokrat skrit v gozdu, med
drevesi. Sončno vreme, ki je ponujalo krasne razglede, nas je kar vabilo naprej
do kapelice, ki stoji na travnatem
pobočju Bevkovega vrha.
Tam smo se udobno namestili, pomalicali, požigosali
knjižice ter si ogledali in poimenovali okoliške vrhove. Na koncu smo se igrali
različne igre. Vračali smo se po drugi, položnejši poti. Bili smo zelo hitri,
zato smo sestop podaljšali kar do Sovodnja, kjer so nas že čakali kombiji.
Prijetno utrujeni smo se odpeljali nazaj v Poljane.
zapisala: Alenka Jelovčan
Planinski izlet na SlajkoV soboto 12. 10. 2013 smo planirali pohod
na Slajko. Napovedi so bile kljub deževnemu tednu vspodbudne, vendar se je
izkazalo drugače. Kljub sončnemu petkovemu popoldnevu, nas je zjutraj
presenetil dež in tako smo naš 1.izlet prestavili na petek 18. 10.
Izbira je bila odlična saj smo imeli
idealen dan, sončno brez oblačka.
Zbrali smo se ob 13.uri pred šolo, kjer
nas je prijazni voznik odpeljal na Hotavlje.
Pot smo začeli pri »mlinu«
na Hotavljah, kjer smo prečkali most in se odpravili proti cerkvici. Najprej
smo se povzpeli strmo po asfaltni cesti, kjer pa se pot odcepi levo po travniku
navzgor, kjer smo opazili prvo značilno oznako za Slajko, ki so nas spremljale
vse do vrha. Sprva smo se vzpeli po
travniku naravnost navzgor, nato pa nas je stezica pripeljala v gozd. Po nekaj
minutah hoje po gozdu smo prišli na cesto, katero pa smo samo prečili in naprej
nas je stezica pripeljala v travnato dolinico, ki jo obdaja gozd, za tem pa se
je umaknila nekoliko desno in nas povzpela na širok poraščen greben. Od tu smo
se podali skozi gozd do pašnikov, s katerega se je z vrha že videl Dom na Slajki. Uživali smo v čudovitem
razgledu.
Nazaj smo se vrnili po
drugi poti, mimo lovske opazovalnice, krmilnice za živali in krasnih jas, ki
smo jih uporabili za različne igre. V dolino smo prišli za delavnicami
Jezeršek, kjer nas je že čakal kombi.
LOGARSKA DOLINA IN SLAP RINKA – skupni
izlet za 1. in 2. skupino
Na čudovito, že s soncem obsijano sobotno
jutro sredi junija, smo se planinci obeh skupin iz Poljan podali na zadnji
izlet v tem šolskem letu. Pot nas je tokrat vodila v enega izmed najlepših in
najbolj skritih kotičkov naše Slovenije, Logarsko dolino. S hojo smo pričeli na
začetku naravoslovno-etnološke poti po Logarski dolini. Da pa smo o tej prelepi
dolini izvedeli čim več stvari, smo v svoje spremstvo povabili lokalno vodičko Marjeto, ki nam je povedala veliko zanimivih stvari
o zgodovini Logarske doline, njenih prebivalcih, rastlinstvu in živalstvu. Po
uri in pol hoje po gozdu smo prispeli do turistično-informacijskega centra,
kjer smo si odpočili in natočili vode. Z avtobusom smo se odpeljali naprej po
dolini, do vznožja pri slapu Rinka. Čakal nas je še krajši vzpon do slapu.
Nekateri so s povzpeli tudi do razgledne točke - Orlovega gnezda. Pri
okrepčevalnici smo pomalicali, si pritisnili žig, kupili sladoled, nekateri
tudi spominke. Kar od tam pa smo se prijetno utrujeni, polni nepozabnih vtisov
in zelo zadovoljni odpeljali nazaj proti Poljanam.
zapisala: Alenka Jelovčan
Logarska dolina in slap Rinka
Plezalni tabor v Vipavi za
2. skupino planinskega krožka
petek,
7. 6. in sobota, 8. 6. 2013
V
petek popoldne smo se z učenci 2. skupine odpravili na dvodnevni
plezalni tabor, organiziran v sodelovanju Plezalnim društvom Cempin iz Poljan.
Plezali smo v plezališču v pod Gradiško Turo v Vipavi, taborili pa v lepo
urejenem kampu pod plezališčem.
Vreme je zdržalo, čeprav
v petek, ko smo prispeli ni kazalo ravno najbolje. Navdušeni in željni novih
doživetij smo se zbrali takoj, ko so bili šotori postavljeni. Naši plezalni inštruktorji Drago, Janez in
Jaka so nas po uvodni predstavitvi plezalne opreme in pogovoru o primernem in
varnem obnašanju v plezališču, odpeljali do plezališča. Na
taboru se je večina otrok prvič srečala s plezanjem v skali. Prvi nerodnosti navkljub,
so otroci hitro pridobili občutek ter s tem veselje in zagnanost. Plezanju kar
ni bilo konca in v tabor smo se vrnili, ko se je že mračilo. Potrebno je bilo
pripraviti še večerjo, ki nam je nadvse teknila. Ura je bila že kar pozna, ko
smo se odpravili v umivalnico in se pripravili za nočni počitek.
V soboto so se prvi zagnani
plezalci zbudili že zelo zgodaj in ob igranju nogometa ter drugih igrah komaj dočakali,
da se zbudijo še ostali.
Po
slastnem zajtrku (evrokrem) smo se s svojimi plezalnimi inštruktorji zopet
odpravili v plezališče, kjer smo preživeli plezalno naporno, a zelo zanimivo
dopoldne. Prav vsi smo se preizkusili v različnih plezalnih smereh.
Po vrnitvi v tabor so nam
inštruktorji pripravili kosilo, sami pa smo pričeli s pospravljanjem zapisala: Alenka Jelovčan
Planinski izlet na goro čarovnic - Slivnico
V
soboto, 18. 5. 2013, smo se z učenci 1. in 2. razreda odpeljali proti
Notranjski. Naš tokratni cilj je bila gora čarovnic – Slivnica. Vsi smo se zelo
veselili, a tudi malček bali, da se povzpnemo do njihovega domovanja. Pot se je
najprej vzpenjala po gozdu, nato pa po planoti, s katere smo imeli čudovit
razgled na Cerkniško jezero. Do koče smo potrebovali eno uro in petinštirideset
minut. Zaradi oblačnega vremena in vetra smo pomalicali v koči, kjer smo
izkoristili priložnost za ogled nagačenih gozdnih živali, med njimi tudi
medveda, po katerem je poleg čarovnic znana Slivnica.
Po
malici smo požigosali naše knjižice, nekateri so si kupili tudi spominke in se
veselo razpoloženi vrnili nazaj v dolino.
Planinski izlet na Slivnico

Izlet na Hleviško planino
Deževno sobotno jutro,
13. 4. 2013, nas ni odvrnilo od planinskega izleta in z
učenci 2. skupine smo se odpeljali proti Idriji. Naš tokratni cilj je bila Koča
na Hleviški planini. S hojo smo pričeli pri sankališču Kodrov rovt, od koder
smo jo peš mahnili po lovski poti proti Hleviški planini. Pot nas je hitro
pripeljala do koče, saj smo zaradi dežja naredili le malo postankov. V koči smo
si odpočili, se okrepčali z malico iz nahrbtnika in si pritisnili žig v
knjižico. Nekateri so si kupili tudi
spominek. Ta čas se je zunaj zjasnilo in posijalo je sonce. Veseli in
zadovoljni smo se odpravili nazaj v dolino. Na koncu smo si ogledali še Idrijo
in bili navdušeni nad pravim mestom, ki leži skrito med strmimi hribi in griči.
zapisala: Alenka Jelovčan