RAZPISANI IZLETI V LETU 2012:

Vsi izleti so ob četrtkih. 

PRIJAVITE SE PAVLETU ČADEŽU NA TEL.:  04 5107720  ali   030-692-155!

PO SLOVENSKI ISTRI

Koštabona-Supotski slap-Pomjan- Poljane-Gabrca-Koštabona

Datum: 15. 3. 2012

Opis poti: Slovenska Istra, ki se razprostira med Jadranskim morjem, slovensko – hrvaško mejo in Črnim Kalom vabi, da se naužijemo njene očarljive drugačnosti. Na krožni poti bomo spoznali radodarno naravo z blagodejnim mediteranskim podnebjem, ki je ustvarila številne naravne znamenitosti in skupaj s pridnimi rokami prijaznih domačinov poskrbela za skrbno obdelana polja, številne nasade oljk in vinogradov.

 

BOHOR  (Veliki Javornik, 1023 m)

Datum:12. 4. 2012

Opis poti: Bohor je širok, rahlo ukrivljen gorski hrbet, ki je v smeri vzhod – zahod raztegnjen nad dolino Save med Blanco in Brestanico in ima več vrhov. Najvišji je Veliki Javornik.  Bohor slovi po bogatem živalskem in rastlinskem svetu, kjer rumenocvetna navadna jarica uspeva edino še tukaj. Prehodili bomo krožno pot, ki se bo pričela v Jablancih nad Senovim, se povzpeli mimo slapa Ubijavnika do partizanske bolnice na Travnem Lazu. Od tu na Veliki Javornik. Z njega se bomo spustili do Koče na Bohorju in od nje ponovno v Jablance.

BARAGOVA POHODNA POT

Datum: 24. 5. 2012

Opis poti: Pot po življenjski poti misijonarja-škofa med ameriški Indijanci Friderika Barage, ki jo začnemo v Trebnjem pred župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja, kjer je tudi Baragov kip, je že poldrugo desetletje priljubljena med pohodniki. Hodili bomo mimo trebanjskega gradu, ki je bil tudi v Baragovi lasti, do obeležja 15. poldnevnika in nato v Malo vas, kjer je gradič, kjer se je Baraga rodil. Čez Trebnji vrh (581 m, najvišja točka poti) se bomo spustili v Trebnje, izhodišče našega pohoda. Dolžina poti: 18 km (5 ur).

 

POLUDNIK/Poludnig  (1999 m)

Datum: 14. 6. 2012

Opis poti: Poludnik se nahaja v vzhodnem delu Karnijskih Alp na avstrijsko – italijanski meji. Proti jugu se s številnimi grapami spušča v dno Kanalske doline, bolj prijetna je severna stran, kjer se nahajajo planine nad Ziljsko dolino. Preko Brške planine (Egger Alm, 1422 m) z Brškim jezerom, do nje vodi gorska cesta iz Šmohorja, bomo to goro in njeno očarljivo okolico spoznali tudi gorenjevaški pohodniki. Vračali se bomo preko prelaza Mokrine in po Kanalski dolini.

 

CIPRNIK  (1746 m)

Datum: 12. 7. 2012

Opis poti:  Skrit in razgleden vrh nad kranjskogorskimi smučišči. Z njega nas na jugu privlači pogled na zid mogočnih gora, ki se vleče od verige Ponc na desni prek Jalovca, Mojstrovke, Prisojnika in Škrlatice do Špika na levi. Na severu sledimo ravni črti karavanških vrhov od Peči (Tromeje) do Kepe, za njo pa se pomudimo pri mogočnem Dobraču nad Ziljsko dolino v Avstriji. Tik pod nami je Planica s skakalnicami, ki se zdijo neresnično majhne. Lepo vidimo tudi Zgornjesavsko dolino z Ratečami in Podkorenom, med njima pa Zelence, kjer izvira Sava Dolinka.

 

KRNIŠKA GLAVICA/Jof di Sompdogna  (1889 m)

Datum: 9. 8. 2012

Opis poti: Obdana z dvatisočaki, na severu s Poldašnjo špico, na vzhodu z Velikim Nabojsom, na jugu pa z gorsko verigo Špikov z mogočnim Montažem, ni Krniška glavica prav nič izgubljena med njimi. Dandanašnji območje prelepih razgledov, med prvo svetovno morijo pa strateška točka, je Krniška glavica kot naš Krn pravcati spomenik neke ne tako davne norosti. Peljemo se skozi Rateče in Trbiž ter po nekaj kilometrih levo v Valbruno, po naše v Ovčjo ves. Od tu naprej v dolino Zajzere, kje v njenem zatrepu s kapelico pričnemo naš pohod.

 

VELIKA PLANINA  (Gradišče 1666 m)

Datum: 13. 9. 2012

Opis poti:  Velika planina je kraška planota na južnem delu osrednjega dela Kamniško-Savinjskih Alp. V bližini najvišjega vrha Velike planine (Gradišče) je naravna znamenitost udornica Vetrnica. Arhitekturna značilnost območja so pastirska naselja z značilnimi lesenimi pastirskimi stanovi, ki so danes večinoma urejeni v počitniške hišice. Strehe teh stanov so krožne oblike, krite z lesenimi deščicami in segajo vse do tal. Planota je lahko dostopna z več strani, mi bomo pričeli pohod v Črni pri Kamniku in se vrnili z gondolsko žičnico, ki pelje s Šimnovca v Kamniško Bistrico.

 

GRLOVEC/Ferlacher Horn  (1840 m)

Datum: 11. 10. 2012

Opis poti:  Najbolj priročna pot na Grlovec nas bo popeljala od znane gostilne Deutscher Peter ob glavni ljubeljski cesti proti Celovcu. S parkirnega prostora pri gostilni krenemo nekaj deset metrov nazaj po cesti proti Ljubelju in pri kmetiji Orlič stopimo na označeno stezo, ki nas bo zanesljivo in dokaj udobno pripeljala na vrh naše gore, ki je prav imeniten razglednik. Sestopili bomo po njeni vzhodni strani v Bajdiše, ki leže ob cesti, ki pelje iz Borovelj v Sele.