Pohodi v šolskem letu 2017/18

Zaključni planinski izlet za obe skupini - Logarska dolina

DATUM: 02. junij 2018

Na čudovito, že s soncem obsijano prvo soboto v juniju, smo se planinci obeh skupin iz Poljan in Javorij odpravili na zadnji izlet v tem šolskem letu. Pot nas je tokrat vodila v enega izmed najlepših in najbolj skritih kotičkov naše Slovenije, Logarsko dolino. Da smo o tej prelepi dolini izvedeli čim več, smo v svoje spremstvo povabili vodičke, ki so nam povedale veliko zanimivih stvari o zgodovini Logarske doline, njenih prebivalcih, rastlinstvu in živalstvu. Obiskali smo Center Rinka v Solčavi, si ogledali multimedijsko predstavitev Solčavskega in imeli voden ogled stalnih razstav. Po ogledih smo se zapeljali do Logarske doline in se sprehodili po delu naravoslovno-etnološke poti. Naš pohod je bil malce okrnjen, saj so poti deloma še neprehodne zaradi decembrskega vetroloma, ki je močno prizadel Logarsko dolino. Vodička Maja nam je na poti povedala zanimivo zgodbo o zmaju, ki je prebival v teh krajih. Na koncu doline nas je čakal še krajši vzpon do slapu Rinka. Na vrhu so nas drobne kapljice vode prav prijetno osvežile. Pri spodnji okrepčevalnici smo si pritisnili žig, nekateri pa so si kupili tudi spominke. Z avtobusom smo se odpeljali iz Logarske doline nazaj v Solčavo na kosilo. Po kosilu smo se na športnem igrišču pomerili v moštvenih igrah z žogo, preskakovanju vrvi in drugih elementarnih igrah. Potrebno je bilo sprejemanje in sodelovanje starejših učencev z mlajšimi, obenem pa so se krepile in tkale tudi nove prijateljske vezi. Čas je prehitro minil in pozno popoldan smo se morali odpraviti proti domu. Ob prihodu v Poljane pa smo si rekli: »Nasvidenje prihodnje leto!«

DOM NA ZELENICI

DATUM: 19. maj 2018

Izhodišče: Ljubelj (1058 m)

TROMEJA (1508m)

DATUM: 21. oktober 2017

Izhodišče: Rateče (870m)

Smer pohoda: Tromeja (PEČ) (1508m)

V soboto, 2. 12. 2017, smo se planinci 2. skupine odpeljali proti Idriji. Naš cilj je bila Koča na Hleviški planini. Iz Idrije smo se zapeljali do križišča za sankališče Taler, kjer smo brž ugotovili, da vladajo zimske razmere. Pot smo nadaljevali peš po kolovozni poti. Pri sankališču so nas markacije usmerile na lovsko pot proti Koči na Hleviški planini, ki je bila dobro 'zgažena', a ker sonce nikakor ni moglo posijati skozi drevesa, na nekaterih koncih tudi malo poledenela. Spoznali smo hojo po snegu in ugotovili, da je potrebno vložiti veliko več energije in pazljivosti kot sicer. V topli koči smo se pogreli, okrepčali in odpočili. Sestopili smo po isti poti.

S hojo smo pričeli v centru Žirov. Sledili smo markacijam in za fotografskim ateljejem prešli na gozdno pot, ki vodi proti Goropekam. Strmo smo se vzpenjali in po 45-ih minutah prispeli do vpisne knjige na Goropekah. Pri Domu na Goropekah nas je tabla usmerila proti Vrhu Svetih Treh Kraljev. Pot je sprva potekala po gozdu, nato pa nas je pripeljala do asfaltirane ceste in vasice Opale. Na križišču smo nadaljevali levo po markirani poti, prispeli do samotne kmetije in tam spet zavili v gozd. Z gozdne poti smo spet stopili na asfalt in sledili markacijam in tablam za Vrh Svetih Treh Kraljev. Sledil je še vzpon mimo gasilskega doma do koče na Vrhu Svetih Treh kraljev. Precej utrujeni smo stisnili zadnje moči in v desetih minutah osvojili vrh, na katerem stoji cerkev. Deležni smo bili prekrasnih razgledov na Rovte, Praprotno Brdo, Logatec, Lavrovec, Žiri … ter druge kraje in hribe.

Pri cerkvi smo pomalicali, nazaj grede pa smo se ustavili pri koči, kjer smo žigosali knjižice. Povratek v dolino je bil občutno krajši, saj smo se spustili le do Račevskega 'jezera', kjer nas je že čakal avtobus.

HLEVIŠKA PLANINA

DATUM: 02. december 2017

Izhodišče: sankališče TALER

VRH Sv. TREH KRALJEV

DATUM: 11. maj 2018

Izhodišče: Žiri

Smer pohoda: Vrh Svetih Treh Kraljev (884 m)

Z avtobusom smo odpeljali na Ljubelj, na naše pohodno izhodišče. Vremenska napoved je bila ugodna, vendar po izkušnjah preteklih dni, nismo bili popolnoma prepričani da nam uspe popolnoma ubežati dežnim kapljam. Podali smo se po, v začetku zelo strmi, nato pa prijetno vzpenjajoči gozdni stezici. Vse okoli nas so bile čudovite gore in melišča, pa tudi vzorec snega nas je še vedno čakal in razveselil obraze otrok. Po uri in pol hoda smo prispeli na naš cilj, kjer smo se okrepčali z zasluženo malico. Vsak mladi planinec je prejel tudi zanimivo brošuro o gorskem rastlinju in živalih.

Na prelaz Ljubelj smo se vrnili po drugi poti, kjer smo morali kar nekajkrat prečiti sneženo zaplato in se pri tem neizmerno zabavali. Nekaj metrov pred avtobusom nas je vendar ujelo nekaj kapelj dežja. Veseli in prijetno utrujeni smo se odpeljali proti domu.

Hleviška planina - 2017.ppt
Vrh Sv. Treh Kraljev - 2018.ppt
Dom na Zelenici - 2018.ppt

Vremenska napoved za zahodni del Slovenije ni bila najbolj obetavna, a smo se kljub temu z veseljem in zložljivimi dežniki v nahrbtniku odpravili na prvi planinski pohod v letošnjem šolskem letu. Že ob vožnji proti Jesenicam, Kranjski Gori in Ratečam smo spoznali, da nas namesto oblakov in dežnih kapelj čaka krasen, sončen dan. Vsi vrhovi so bili odeti v sončne žarke in komaj smo čakali, da zagrizemo v hrib pred nami. Pot je sprva kratek čas potekala skozi gozd, nato pa po makadamski cesti mimo dveh senožeti. Prav hitro smo prispeli do smerokaza in odcepa v strmo gozdnato pobočje, kjer je sledil vzpon do vrha v številnih okljukih (kar 31 jih je bilo).

Na vrhu smo si ogledali spominska obeležja ter uživali v jasnih razgledih na doline in vrhove Slovenije, Avstrije ter Italije. Naredili smo še skupinsko fotografijo z Dobračem v ozadju, nato pa poiskali prostor za počitek in malico. Sestopili smo po isti poti. Ob koncu so se učenci spraševali, zakaj so morali s seboj vzeti dežnike. In kaj hitro ugotovili, da verjetno za senco proti soncu J.

KOČA NA ERMANOVCU (968m)

DATUM: 27. januar 2018

Izhodišče: Sovodenj

Tromeja - 2017.ppt
Ermanovec - 2018.ppt

Pa smo le dočakali naš drugi planinski pohod. Vremenske napovedi so bile sila klavrne, a na koncu nas je že ob samem začetku pozdravilo sonce. S kombijem smo se odpeljali do izhodišča v Sovodnju, kjer smo se podali po razgledni poti čez Podjelovo brdo. Narava nam je postregla s čudovitimi razgledi in gozdnim živalstvom. Videli smo srne in veverico. Med potjo smo se večkrat ustavili, se okrepčali, malce poklepetali in se razgledali po okoliških hribih. Gozdna markirana pot nas je peljala mimo lovske opazovalnice, od koder se je razlegal čudovit pogled na vrh Ermanovca. Kmalu smo prispeli do kmetije Žumer od kjer pa se je že videl naš cilj – koča na Ermanovcu. V koči, kjer nas je gospa prijazno sprejela, smo se ogreli, pomalicali in okrepčali s čajem.

Na igrišču so si otroci privoščili igro na plezalni steni, toboganu in sestavili tudi lastni bivak iz vej.

V dolino smo se odpravili po Miklavževi grapi.

Planinski pohod za 1. skupino – SV. JAKOB (961m)

DATUM: 10. november 2017

IZHODIŠČE VZPONA: Potoče (520m)

Sv. Jakob - 2018.ppt

Končno so tudi otroci 1. skupine planinskega krožka dočakali svoj prvi pohod. Vremenska napoved ni bila ravno najbolj idealna, vendar to nas planincev ni odvrnilo od pohoda. Po končanih šolskih obveznostih, smo se v petek popoldne z avtobusom odpravili proti Preddvoru. Na izhodišču v Potočah smo na kratko ponovili planinska pravila, preverili opremo, dobro zategnili »šnirnice« in se podali na pot. Kratek del poti je potekal po makedamski cesti, kmalu pa smo se odcepili na gozdno stezo. Zaradi deževja v preteklih dneh, je bila pot spolzka in naša previdnost ni bila odveč. Kar pošteno smo morali »grizti kolena«, saj je bila pot kar strma. Nekajkrat smo se ustavili in poplaknili naša suha grla…ne toliko zaradi žeje, temveč prijetnega klepetanja in popevanja. Na cilju nas je pričakal maček Max, last prijaznega oskrbnika koče Iskra. Muc se je potrudil, da na naših skupinskih fotografijah ni manjkal.

V koči smo se ogreli in okrepčali z malico. Za seboj smo skrbno pospravili in bili za naše ravnanje in vedenje tudi pohvaljeni.

Končno je prišel najlepši del pohoda, »lučkanje« v dolino. Nadeli smo vso bojno pohodno opremo, preverili naše lučke in se po makedamski cesti, v soju pohodnih lučk odpravili v dolino. Tam nas je že čakal prijazni voznik z ogretim avtobusom, ki nas je varno pripeljal nazaj domov.