PD Gorenja vas - Izleti tujina

Planinarjenje po Šolti - 2023


Letos, septembra 2023, je 25 naših članov s Turistično agencijo Balkanika odšlo na enotedensko planinarjenje po Šolti, enem od lepših dalmatinskih otokov.

Otok je od Splita oddaljen le devet morski milj. Po slabi ure vožnje s trajektom smo pristali v Rogaču, od koder smo se prepeljali do prijetnih apartmajev v vasici Nečujam, ki so tik nad največjo in eno najlepših plaž na otoku.

Na otoku domačini gojijo predvsem vinsko trto in oljke, med pridelki pa se omenjajo tudi mandlji in rožiči. Kot se za jadranske otoke spodobi, je na Šolti tradicionalno doma tudi ribolov, v zadnjih letih pa se razvija tudi čebelarstvo.

V naslednjih petih dneh smo 19 km dolg in 5 km širok otok prehodil po dolgem in počez. Iz apartmajev smo se kar peš odpravili na najvišji vrh otoka, 237 m visoko Velo Stražo pri Gornjem selu. Na povratku smo se spustili do Stomorske, ribiške vasice na severozahodnem delu otoka, kjer njene kamnite hiše v zalivu  prisluškujejo bližnjemu otoku Braču.

Do najstarejšega, največjega in najpomembnejšega naselja Grohote, ki leži skoraj v samem središču otoka na robu šoltanskega polja, smo se odpravili z avtobusom. Po dobri uri hoje smo osvojili drugi najvišji vrh otoka, ki se prav tako imenuje Vela Straža (212 m) in se sprehodili še do Male Straže (197 m), kjer so še vidni vojaški objekti in bunkerji z ostanki velikega topa nekdanje JLA.

Najbolj nas je navdušil pohod do prikupne ribiške vasice Maslinica na zahodni strani Šolte, ki je s svojim arhipelagom sedmih majhnih otočkov za mnoge eden izmed najlepših krajev na Jadranu. Največja zanimivost kraja je dvorec družine Martinios Marchi, ki leži ob morji in je danes lepo obnovljen hotel, ki ponuja razkošne in individualno opremljene apartmaje, čudovit bazen in wellness, lepo restavracijo in vinsko klet, terase in bogat mediteranski vrt.

Vsak dan smo do 3 ure planinarili, na povratku pa smo zavili v enega od številnih zalivov, kjer smo se lahko kopali ali pa smo v zalivu pod apartmaji zaplavali v kristalno čistem morju, ki se je v pozno poletnem času ogrelo na več kot 24 °C.

Ob večerih smo se družili v lokalu na obali ali pa smo na terasi apartmaja zapeli ob spremljavi Tinetovih orglic.

Potovanje z udobnim avtobusom in doživetje otoka je potekalo v lepem vremenu, dobrem vzdušju med udeleženci in brez kakršnihkoli nevšečnosti. K vsemu temu je pripomogel tudi dolgoletni organizator naših planinarjenj po tujini, vodnik in voznik Renato Ribič.

 

Zapisal: Silvo Pivk, Valentin Bogataj

Fotografije: Darko Miklavčič


Planinarjenje po Hercegovini - 2022


Drugo nedeljo v septembru se je 23 članov PD Gorenja vas s turistično agencijo Balkanika odpravilo na planinarjenje po Hercegovini. Namestili smo se v hotelu Jadran v Neumu, v edinem večjem hercegovskem turističnem mestu,  ki leži ob Jadranskem morju v zalivu Klek – Neum.

V ponedeljek smo se odpravili na tri urni pohod ob obali polotoka, ki leži med neumskim zalivom in Kanalom Mali Ston. Skozi predor, ki je sicer zaprt za obiskovalce, smo se sprehodili na njegovo drugo stran, od koder se vidi del polotoka Pelješac. Popoldne smo se ohladili v morju, ki je bilo v tem času še prijetno toplo.

Naslednji dan smo se iz vasi Broćanac povzpeli na gorski greben Žabe, ki leži severno od Neuma in vzhodno od Metkovića. Njen najvišji vrh je 955 m visoka Crkvina. Z nje seže pogled na vrhove nad Dubrovnikom in hercegovske planine, dolino Neretve, na Velež in Biokovo ter na številne otoke tega dela Jadranskega morja. Po vrnitvi v vas smo se ustavili pri domačinu, ki nam je ponudil domače vino in olivno olje ter nam pokazal staro kamnito torkljo in prešo za stiskanje oljčnega olja.

Sreda je bila namenjena krajšemu vzponu na razgledno točko Gradina nad Čapljino, od koder je bil prekrasen pogled na mesto, vse tri okoliške reke: Neretvo, Trebižat in Bregavo ter na hercegovske planine.

Na povratku smo se ustavili v mestecu Ljubuški in si v bližnjem Humcu ogledali cerkev sv. Antona Padovanskega in muzej v frančiškanskem samostanu, ki poleg številnih zgodovinskih predmetov, zbranih na prostoru Hercegovine, hrani tudi najstarejši zapis v hrvaškem jeziku, poznan kot »Humačka ploča«.

Popoldne smo se z lokalnim vodnikom družili v kampu ob reki Trebižat.

Naslednji dan smo se odpeljali v Međugorje. Med potjo smo se ustavili v bližini Ljubuškega in si ogledali slapove Kravica. Reka Trebižat, ki je bogata z apnencem, je ustvarila zaveso do 28 m visokih slapov, pod katerimi je nastal mogočen vodni amfiteater premera 120 m.

Vožnjo smo nadaljevali do Međugorja, romarskega kraja, poznanega po domnevnih Marijinih prikazovanjih. Stopili smo v cerkev sv. Jakoba in prisluhnili maši v francoskem jeziku za romarje iz Tahitija. Pogledali smo zunanji oltar in se ob križevem potu sprehodili do kipa vstalega Jezusa, delo slovenskega kiparja Andreja Ajdiča.

Tudi ta dan smo zaključili s piknikom ob reki Trebižat.

V petek so črni oblaki napovedovali slabo vreme, zato smo se odpeljali na ogled Mostarja, mesta na obali reke Neretve, ki je kulturno in gospodarsko središče Hercegovine. Preko obnovljenega Starega mostu smo se sprehodili do stare Mostarske čaršije oziroma Kujundžiluka in si na muslimanski strani privoščili pravo turško kavo in čevapčiče.

Potovanje smo zaključili v soboto, ko smo se po Pelješcu preko novega mostu odpeljali domov.

 

Zapisal: Silvo Pivk

Fotografije: Valentin Bogataj, Renato Ribič


Pripravljeni na zahteven vzpon

Planinarjenje po otoku Brač - 2021


Zadnji vikend v septembru smo se gorenjevaški planinci odpravili na enotedensko planinarjenje po otoku Brač, tretjem največjem hrvaškem otoku. Po namestitvi v prijetnem hotelu Pastura v Postiri smo naslednje jutro odšli na prvi planinski izlet. Na izhodišče (588 m) smo se odpeljali z avtobusom in se najprej povzpeli na 707 m visok vrh Veliki Gažul, po krajšem postanku pa smo osvojili še najvišji vrh otoka, 780 m visok Sv. Vid na Vidovi gori.

Z vrha je čudovit pogled na številne dalmatinske otoke in Zlatni Rat, znamenito plažo na Bolu, kamor smo se po strmi poti spustili. Nekateri so si privoščili kopanje v morju, ki je imelo prijetnih 23 °C.


Naslednje jutro smo se odpeljali do predela Drage vode, od koder smo s severne strani po lepo urejeni kamniti poti prišli do samostana Blaca. Samostan iz 16. stoletja, ki je danes muzej, upravljata brata Zoran in Luka Vranjičić. Voden ogled skozi muzej je trajal približno 45 minut. Poleg zgodovine smo slišali tudi zanimive anekdote. Vračali smo se po drugi strani po Farskem dolcu do parkirišča na Obšju, kjer nas je čakal avtobus.


Četrti dan smo se po zajtrku iz hotela peš med številnimi oljčniki podali na 337 m visoko Velo Brdo nad Postiro. Pri kapelici Sv. Mihovila smo naredili krajši postanek, nato pa po romarski poti nadaljevali do etno vasice Dol, nekakšnem muzeju na prostem. Občudovanja vredne so stare braške hiše, pokrite s kamnitimi ploščami. Celo številni dolski čebelnjaki so narejeni iz kamna. Po povratku v Postiro smo si ogledali še kmetijsko zadrugo za proizvodnjo ekstra deviškega oljčnega olja, kjer so nam poleg moderne stiskalnice pokazali tudi stari način stiskanja oljk v prešah.


Naslednji dan smo s planinarjenjem pričeli v Gornjem Humcu, od koder smo se mimo cerkve Sv. Juraja in Sv. Klementa povzpeli na vrh Klinje glave. Ker pot do Pučišča ni vzdrževana, smo se do tja odpeljali z avtobusom. Poleg sprehoda po enem od najlepših mest na otoku smo si ogledali znano kamnoseško šolo, kjer se že več kot 100 let najboljši kamnoseški mojstri prenašajo svoje znanje ročne obdelave kamna na mlajše generacije.


Zadnji dan planinarjenja po otoku Brač smo pričeli v Selcah, večjem mestu na vzhodu otoka, poznano po pridobivanju in obdelavi kamna, kar se kaže tudi v urbano urejenem naselju.

Ustavili smo se na glavnem trgu in si ogledali župnijsko cerkev svetega Cirila in Metoda, ki jo v notranjosti krasi bronasti kip Kristusa, delo svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića. V parku pred cerkvijo stoji kip ruskega pisatelja L.N. Tolstoja, postavljen leta 1911, delo češkega kiparja J. Barde. Po ogledu cerkve smo se povzpeli do cerkvice Svetega Nikole iz 11. stoletja (162 m), ki velja za eno najstarejših in najlepših cerkva na otoku. Pod njo so še vidni ostanki kamnoloma, kjer so klesali kamen za župnijsko cerkev v Selcih. Naše planinarjenje smo zaključili v Sumartinu, naselju z manjšim pristaniščem. Lepe plaže in čisto morje so nekatere naše pohodnike premamili, da so se v zalivu osvežili v morski vodi.


Hitro je minil teden, ko je bilo treba spakirati kovčke in se vrniti domov. Spoznali smo številne lepo urejene in označene planinske poti po otoku, pri tem pa nam je ostalo še nekaj časa, da smo se lahko kopali in na plažah uživali na toplem jesenskem soncu. Predsednik našega planinskega društva pogosto pravi, da se planinec s pohoda vrne rahlo utrujen in zadovoljen. Mi tokrat ravno utrujeni nismo bili, smo se pa zadovoljni vrnili domov.

 


Zapisal in fotografije: Silvo Pivk

Gorenjevaški planinci na vrhu Vidove gore


Samostan Blaca

Oznake ob romarski poti

V Klesarski školi Pučišća

Planinski dopust - Srbija 2018 - V Srbijo z Balkaniko

V začetku avgusta se je 33 članov PD Gorenja vas odpravilo na devetdnevni izlet po Srbiji. Spremljalo nas je prekrasno vreme, organizacija je bila dobra, saj so za nas skrbeli Renato, Biljana, Silvo, šofer Boris in lokalni vodiči.Najprej smo osvojili najvišji vrh Srbije - Miđor na srbsko-bolgarski meji. Po Nišu nas je popeljala mlada vodička in smo si ogledali Čele kulo, center mesta in trdnjavo. Naslednji dan smo si ogledali Vražje mesto, kamnite formacije stolpičev, nastale kot posledica erozije. Sledi vzpon na Pančičev vrh - najvišji vrh NP Kopaonik in najbolj atraktivno prenočevanje po hiškah na Kameni gori. Za vse nas je bil zelo zanimiv rafting po reki Lim, katerega toploto so nekateri preizkusili.Najlepši pa je bil izlet s čolni in splavom po meandrih reke Uvac, kjer smo opazovali množico beloglavih orlov, se povzpeli na razgledno točko nad reko in si ogledali podzemno jamo.Sledi obisk NP Tara, kjer smo se povzpeli na najvišji vrh Veliki stolac in popoldne nas je čakala še vožnja z ozkotirno železnico po Šangarski osmici. V soboto pa še zadnji vzpon na Kablar, spust v dolino Z Morave, ogled ženskega samostana, vožnja s splavom in sprehod po mestu Čačak. Zvečer pa obisk Guče, kjer te posrka vase največja zabava na Balkanu.

Zadnji dan smo obiskali še muzej v Valjevu, v katerem so nas seznanili s težko zgodovono srbskega naroda. 

Domov smo se vrnili polni lepih novih vtisov, ki nas bodo spremljali še kar nekaj časa.

 

Tekst in foto: Fani Debenc

Planinski izlet na Hvar - 2017

Letos smo se gorenjevaški planinci s potovalno agencijo Balkanika in vodičem Renatom odpravili na otok Hvar. Jeseni je najlepši. Izlet je bil organiziran med 18. in 24. septembrom. Potnikov je bilo za cel avtobus, iz Gorenje vasi pa nas je bilo 34.Kljub zgodnji uri in dolgi vožnji z avtobusom, nas je že na trajektu iz Splita na Hvar prijetno grelo sonce. Ker nas je naslednje jutro prebudil dež, smo preložili odhod in dobre volje odšli na prvi izlet. Tudi nevihtni oblaki so lepi na morju. S prelaza Brusje smo se spustili skozi prazne vasice do najlepše plaže na Hvaru v kraju Milna.

Naslednji dan smo v prijetnem vremenu osvojili najvišji vrh Sv. Nikola od koder so se odpirali čudoviti razgledi na Korčulo, Vis, Šolto, Lastovo, Paklene otoke in Brač. Tudi veter ni pokvaril lepote narave, morja, sonca in oblakov.

Tretji dan smo pot pričeli peš ob obali do slikovite vasice Vrboska, kjer smo obiskali ribiški muzej. Nato smo si z lokalnim vodičem Sinišo, ogledali najstarejše mesto na otoku – Stari Grad. Zatem smo se povzpeli še na razgledno točko nad mestom Jelsa in se po kolovozu, ki se je vil med vinogradi in oljčnimi nasadi spustili v center mesta.

Sledil je najlepši dan. Voznik Boris nas je z avtobusom odpeljal v mesto Hvar, kjer smo se vkrcali v dve ladjici in se zapeljali na Paklene otoke. Tu so sonce, samotni zalivčki, mir ter čiste plaže. Po kopanju smo se vrnili v hotel.

Za zadnji dan nam je ostalo mesto Hvar, še prej pa smo se povzpeli na razgledni hrib, ki služi gasilcem za  pregled nad otokom. Na razglednem stolpu v času požarne ogroženosti držijo požarno stražo. Nam pa je služil za razglede. Sledil je spust do Napoleonove trdnjave in Španjole, od tu pa v samo mesto Hvar.

Vse dni nas je poleg Renata vodil tudi Siniša, naš lokalni vodič, ki nam je predstavil zgodovino otoka Hvar in življenje v hribih, ki ni bilo vedno lahko, saj so bolezni trte in  gozdni požari ogrožali pridelke na že tako skromni zemlji. Zato so ljudje odhajali v obmorske kraje in za sabo puščali prazne domačije, vasi.

Večer smo zaključili ob kozarcu domačega, hvarskega vina. Skupaj smo ugotovili, da smo preživeli čudovit teden na otoku, ki sta nam ga predstavila na drugačen, bolj pristen način. Ne kot destinacijo za bogate, z dragimi lokali, disko klubi .. ampak da ima otok zgodovino, dušo, preprostost, domačnost, le poiskati jo je potrebno.

  

Tekst: Andreja Klemenčič

Foto: Darko Miklavčič

Planinski izlet na Lastovo - 2016

V organizaciji Turistične agencije Balkanika iz Maribora smo v dneh od 24. do 30. 9. 2016 člani Planinskega društva Gorenja vas (25 nas je bilo) planinarili po hrvaškem otoku Lastovu. Skupaj z drugimi udeleženci nas je bilo za dva avtobusa.Odločitev za ta program je bila posrečena, saj smo doživeli otok, njegove lepote in zanimivosti v idealnih vremenskih razmerah in odlični izvedbi. Pet večurnih pohodov po otoških hribih je nudilo pravo planinsko vzdušje, plavanje v toplem in čistem morju po pohodih pa sprostitev in osvežitev za naša telesa.

Lastovsko otočje obsega 44 otokov, otočkov in čeri in je proglašeno in zaščiteno kot naravni park. Največji otok je Lastovo. Stari Grki so ga imenovali Ladesta, naseljen je bil tudi v rimski dobi in v srednjem veku.

Bivali smo v hotelu Solitudo, edinem na otoku, v naselju Pasadur. Vsak dan ob 9. uri smo pričenjali pohode in prvi je bil na hrib Sozanj (236 m). Najvišji vrh otoka je Hum (418 m), Jurjev vrh je nižji. Povzpeli smo se tudi na hrib nad mestom Lastovo in zadnji dan šli do svetilnika na hribu Strug (83 m). Z vseh vrhov so se nam ponujali krasni razgledi po otokih s členovito obalo z večjimi in manjšimi zalivi pa na rodovitna polja in kamnite holme v notranjosti. Lepo smo videli sosednje otoke: Korčulo, Brač, Mljet, Šolto, Hvar…

Mesto Lastovo nas je navduševalo z enkratno lego, mediteransko arhitekturo, hišami z značilnimi dimniki – fumari, trgi in cerkvami. Na dan sv. Kozme in Damijana (26. 9.) smo v toplem večeru pod borovci uživali v petju dalmatinskih klap. Na ta dan praznujejo otočani občinski praznik.

Dobro je bilo poskrbljeno tudi za naše želodčke. Poleg dobre hotelske ponudbe smo okušali tudi njihove kulinarične posebnosti: slane, ocvrte in sardele z žara, kozice, rafiole, prkle, lignje – vse pa zalivano z domačo rakijo ter belim vinom rukatcem in rdečim plavcem.Planinski vodnik Renato Ribič in obenem eden od voznikov avtobusov nam je s svojimi bogatimi izkušnjami in pripovedjo resnično omogočil polno doživetje otoka Lastova v jesenskem obdobju. Izlet je bil lepo zaokrožen z dobro voljo in prijetnim vzdušjem med udeleženci.

Besedilo in fotografije: Tine

Lastovo 2016.pps

Planinski izlet na Mljet - 2015

 

V tednu od 21. do 27. septembra 2015 smo gorenjevaški planinci v organizaciji Turistične agencije Balkanika iz Maribora obiskali jadranski otok Mljet. Je eden najbolj sončnih in za mnoge najlepši otok Jadranskega morja. To je otok bogate zgodovine, kristalno čistega morja, razčlenjene obale, slikovitih jam, pestre flore in favne, je pravi kraj tudi za planince – pohodnike.

Prvi dan je bila namenjen vožnji do kar oddaljenega otoka in namestitvi v Hotelu Odisej v naselju Pomena.

Naslednji dan smo na štiriurnem pohodu obšli očarljivi jezeri: Malo in Veliko jezero. Nato smo se s čolnom prepeljali do naselja Soline, se okrepčali v Babinih Kućah, popoldanski čas pa namenili plavanju v čistem in toplem morju.

Sreda je bila namenjena najprej vzponu po kar zahtevnem delu Mljetske planinske obhodnice (MPO), ki pelje z Babinega Polja na najvišji vrh otoka, to je Veliki grad (514 m). V lepem in sončnem vremenu so se nam ponujali izjemni razgledi na zahodni del Mljeta, na njegovo lepo okolico in sosednje otoke. Po spustu z gore smo se sprehodili do Odisejeve jame-špilje, ene od atrakcij otoka. Najpogumnejši so vanjo zaplavali, občudovali igre svetlobe in se spominjali legende o bivanju Odiseja v njej.

Četrtek je bil deževen in vetroven, neprimeren za vsakršno planinarjenje.

Petek in sobota sta bila zopet prava dneva za daljši hoji po otoku. Vzpenjali in sestopali smo po kamnitih poteh med morjem in notranjostjo, poraščeno z bujnim zelenjem. Obšli smo Polaće in se preko Goveđarov spustili do Babinih Kuć. Od tam smo se s katamaranom zapeljali na otoček Sv. Marije (sredi Velikega jezera) z benediktinskim samostanom iz 12. stoletja.

Sobotna hoja po MPO je zahtevala kar dosti vztrajnosti in volje, saj je potekala po zahtevnem terenu, skozi gosto makijo in z znatnimi vzponi in spusti po pretežno kamniti poti. Po štirih urah hoje smo prišli v naselje Kozarica, kjer so nam na prijazni domačiji pripravili pravo morsko kosilo z domačimi napitki. Vračali smo se po atraktivni cesti mimo jezera Blatina (jegulje) na Blatskem polju do hotela, kjer smo še zadnjič uživali v toplem morju in prijetnem vzdušju.Nedelja je bila dan vračanja: prijetna vožnja s trajektom, nakup mandarin v delti Neretve, vožnja z avtobusom proti Velebitu zaradi burje ni bila mogoča, zato smo ga obvozili po zanimivi cesti skozi Obrovac, prihod domov ob 21. uri.

Vseh štiriindvajset udeležencev nas je v polni meri uživalo na tem planinskem izletu. Doživeli smo vse, kar je ponujal program, vsak zase pa zagotovo še veliko več. Potekal je brez neprijetnosti in poškodb. Med udeleženci je prevladovala dobra volja in pravo planinsko vzdušje.

 

Besedilo in fotografije: V. Bogataj

Mljet 2015