Častni člani
Častni člani Planinskega društva Gorenja vas
Mihael Debeljak
Peter Jelovčan
ČASTNI ČLAN DRUŠTVA - obrazložitev
MIHAEL DEBELJAK
Mihael Debeljak je bil rojen 29. 9. 1942.
ČASTNI ČLAN DRUŠTVA - obrazložitev
PETER JELOVČAN
Peter Jelovčan je bil rojen 10. 1. 1944.
Že od otroških let dalje je velik ljubitelj narave. Izpred svoje rojstne hiše na Trati pri Gorenji vasi je občudoval okoliške hribe, še posebno Blegoš, ki se mu je kazal v daljavi kot mogočen varuh nižjih sosedov. Vse je rad obiskoval, spoznaval njihove razsežnosti in pestre podobe v vseh letnih časih. Izkušnje s srečanji z njimi je rad delil s prijatelji, saj je vesel in družaben človek. Zato ni čudno, da se je kmalu po ustanovitvi vključil v domače planinsko društvo.Udeleževal se je društvenih pohodov v domače in tuje hribe. S svojim odnosom do narave, odgovornostjo do prejetih dolžnosti in z zanesljivotjo pri izvedbi zaupanih nalog, je bil zgled članom društva. Prav zato so mu zaupali delo planinskega vodnika in kasneje markacista.
Kar dvajset let je bil planinski vodnik. Lahko rečemo, da je to poslanstvo opravljal v najbolj žlahtnem pomenu besede. Znal je izbirati primerne poti, udeležence izletov pa je prijazno navajal na pravi odnos do narave in obnašanje v njej. S pravo mero družabnosti, blagim humorjem in razumevanjem udeležencev, je znal ustvarjati vzdušje, ki je potrebno, da dobi pohodništvo pravi smisel in pomen.
Kot markacist je z njemu značilno natančnostjo in čutom za lépo označeval številne društvene planinske poti. Oznake je znal postavljati premišljeno in na mesta, kjer so pohodnikom najbolje pomagale pri izbiri prave poti in niso motile naravnega okolja.
Mihael Debeljak je za nesebično delo že prejel društvena priznanja in priznanja Planinske zveze Slovenije. Imenovanje za „častnega člana društva” pa naj mu bo še ena iskrena zahvala za vse njegovo delo v Planinskem društvu Gorenja vas v minulih letih.
Gorenja vas, 8. marca 2014
Peter je velik ljubitelj narave in vsega, kar se dogaja v njej. Ozko dolino Kopačnice, kjer se je rodil, obdajajo hribi, ki jih je prve spoznaval. To so Ermanovec, Špik, Kucelj, Čelo... Vzpon na Blegoš, ki ga je videval v jasnih dneh in vznemirjal zaradi številnih zgodb in legend, ki so krožile med domačini pa je bil zanj že v zgodnji mladosti pravi podvig.Ko ga je tedanji predsednik novo ustanovljenega planinskega društva Gorenja vas Marko Miklavčič poprosil za pomoč pri gradnji planinskega zavetišča na Jelencih, se je takoj in rad odzval. Od tedaj naprej je Peter tudi zvest in zanesljiv član društva. Kot izučen zidar, predvsem pa človek pridnih rok, je bil eden pomembnih članov, ki so dali zavetišču sedanji izgled. Popravljal in zidal je dimnik, polagal talne ploščice, pomagal postavljati drvarnici, pripravljal drva za zimo in oskrboval zavetišče z vsem, kar potrebujejo pohodniki za uspešno hojo. Iz zapuščene gozdarske bajte je tudi z njegovo veliko prizadevnostjo nastalo zavetišče, ponos društva.
Neštetokrat je bil ob sobotah in nedeljah dežurni v zavetišču, mnogo let je z legendarno prijaznostjo in postrežbo dajal korajžo pohodnikom, ki so se ustavili pri njem ob majskem spominsko-rekreativnem pohodu na Blegoš.
Rad se je udeleževal društvenih planinskih izletov, na katerih je z dobro voljo in znamenitimi šalami kratkočasil udeležence.
Bil je tudi član društvenega Nadzornega odbora in Častnega sodišča.
Priznanje „častni član društva” naj bo Petru Jelovčanu spoštljiva zahvala za velik prispevek k delu in ugledu Planinskega društva Gorenja vas.
Gorenja vas, 8. marca 2014
Marko Miklavčič - imenovan ob praznovanju 30-letnice društva (2005)
MARKO MIKLAVČIČ 1948 - 2017Zastal je korak, utihnila prijateljska beseda, onemela roka prijatelja. V soboto dopoldne. V skorajšnjem sedemdesetem letu starosti. Poslovil se je naš prijatelj Marko Miklavčič. Zapisal si se mnogim. Še posebno si se zapisal v spomin prijateljem planincem.
Marko bil si med soustanovitelji planinskega društva v Gorenji vasi, kot radi rečemo, bil si ustanovni član planinskega društva. Torej, aktiven od vsega začetka. Bil si član odborov, vesten markacist, planinski vodnik, gospodar in dežuren na Jelencih.
Jelenci so prav posebna tvoja zgodba. Misel o zavetišču se je rodila kmalu po tvojem prevzemu predsedniške funkcije v društvu. Na nek način je bila to tvoja želja. Po ogledih več lokacij ste se možje odločili za Jelence. Otvoritev zavetišča je bila 20. oktobra 1985. Koča se je v naslednjih letih urejala, oskrbovala, nabavil se je agregat. Z velikimi koraki in majhnimi sredstvi vam je uspelo. Ker ste bili složni, vedeli ste kaj delate, imeli v tebi močnega vodjo. Jelenci so še danes steber delovanja planinskega društva. Tudi v vodniškem smislu, v organizaciji pohodov si napravil velik korak naprej. Izleti v visokogorja, sredogorja, izobraževanje in tečaji. Planinsko društvo je začelo delovati v okviru programov. Prvi zimski pohod na Blegoš, 2. januarja 1981, na praznik. Kot letos. Bil si pobudnik za srečanje planincev poljanske doline na Gori, ki je kasneje zamrlo.
Imel si ideje, imel si prijatelje, imel si zaupanje. To troje je v smislu delovanja društva najbolj pomembno. Zato, ker si bil pripravljen narediti nekaj več, ker si znal prisluhniti tovarišem, ker si imel notranjo moč in pogum. Ker si znal na akcijo priti prvi in zadnji oditi. In skoraj vse dati za svoje Jelence.
Lahko bi bil drugačen. Otroštvo si imel težko. Mati ti je kmalu umrla, oče je postajal iz dneva v dan bolj bolan. To ti ni pustilo ran na duši. S seboj na svet si prinesel žlahten značaj, v katerem so se te otroške travme porazgubile. Izučil si se za čevljarja, se zaposlil v žirovski Alpini, nazadnje si delal v rudniku urana.
Pa nisi bil le planinec. Bil si smučar, fotograf in dejaven v krajevni skupnosti. Pa tudi še kaj drugega. A najraje si bil planinec. In to tisti, ta pravi. S klobukom, gojzarji, rdečimi nogavicami, s prešernim nasmehom in z večno pripravljenostjo pomagati. Ko nisi bil več v vodstvenih funkcijah društva, se nisi umaknil. Rad si bil zraven, si pa kuhal. Na akcijah, na pohodih.. Tvoji makaroni so bili nekaj posebnega. Za vse tvoje izjemno delovanje se ti je društvo pred leti poklonilo z nazivom častnega člana. Pred dnevi smo planinci razvili nov prapor. V tvojem mandatu, leta 1984 ste razvili prvega. In prav simbolično je, da je naš novi prapor prvič v širši javnosti, na tvojem slovesu.
Marko spomin na takšne ljudi, ki so za skupnost naredili tako veliko, ostane. Ostanejo geste, ostanejo besede, ostanejo dejanja. Čeprav te nisem poznal, te nikoli videl, sem v teh dneh, v očeh in besedah planincev, tvojih tovarišev spoznal, da si bil drag človek.
(Nagovor na pokopališču v Gorenji vasi v Poljanski dolini)
Rafael Krvina, predsednik PD Gorenja vas