Izleti, aktivnosti 2022

Kraški rob - 27. november 2022


Ob 7h smo se zbrali pred KZ Gorenja vas, štartali z mini busom po dolini navzgor in vmes pobirali prijavljene sopotnike. V Logatcu nas je bilo tako skupno število 23 pohodnikov. Pot smo nadaljevali po AC do plezališča Črni Kal.

Najprej smo si ogledali Črnokalsko utrdbo iz 11. stoletja oz. predvsem lep pogled zviška na viadukt Črni kal in razgled proti morju. Lep jasen pogled je napovedoval lep dan, kot »na naročilnico«.

Pot smo v rahli burji nadaljevali po nezahtevni poti po kraškem robu na Marčev hrib (462m) ter na Panoramo, nato smo se usmerili v notranjost in z rahlim spustom in nato vzponom prišli do cerkvice Marije Snežne (467m). Ob poti smo videli mnogo značilnega ruja, ki pa žal letos zaradi dolgotrajne suše ne žari v vsem svojem maksimumu.

Po malici smo nadaljevali pot do vasi Praproče ter se nato znova vrnili na rob stene na Zjat (449m).

Pri Podpeškem obrambnem stolpu smo se spustili pod steno v Podpeč in nato v nadaljnji uri hoje po dolini na drugo stran v Hrastovlje, kjer smo si v cerkvi Sv. Trojice ogledali zanimive poslikave s freskami iz leta 1490. Oskrbnik nam je zelo lepo razložil, da je celotna cerkev poslikana kot Sveto pismo v slikah (za takrat nepismene vernike). Razložil nam je pomen vseh slik, najbolj poznana je freska Mrtvaški ples.

Turi je sledila kratka analiza Pri Švabu ter »wc postanek« v Senožečah. Domov smo se malo po 17. uri vrnili prijetno utrujeni in zadovoljni, hvaležni tudi za sončno vreme kot po naročilu, tako da naslednjič ne smemo pozabiti te naročilnice za dobro voljo in lepo vreme. Skupno smo tako v dobrih 4,5 ur hoje (plus postanki) prehodili 12km ter se kulturno zgodovinsko izobrazili v Hrastovljah.

Družba, hvala vam!

Planinski vodnik, vodja izleta: Božena Pisk

Trupejevo Poldne (1931m) - 23. oktober 2022


Na volilno nedeljo smo se ob 7.30 zbrali pred KZ Gorenja vas in se razporedili v 2 avtomobila. V Kranju smo pobrali še sopotnico, poskrbeli za sveže pečen zajtrk ter se ponovno zbrali v Gozd Martuljku. Zapeljali smo se do Srednjega vrha, manjšega naselja 200m nad dolino in tako prišli na izhodiščno točko na 960 mnv.

Pot nas je najprej mimo »čudnega drevesa« vodila do potoka Jerman in nato ob potoku navzgor. Šteli smo mostičke čez potok, kajti dogovorjeno je bilo, da nas po približno eni uri hoje, po štirih mostičkih ob opuščeni staji na Hudih hlevih čaka sonček in prva malica. Pohod štirih mostov, smo se hecali.

Nadaljevali smo po Železnici na desno in nato z vzhoda pristopili po grebenu na vrh. Smejali smo se, da je v all inclusive vštet sonček, vetra pa smo samo za vzorec naročili na grebenu, toliko, da občutimo, da je vrhnji del poti grebenski. Nismo pa razumeli izraza »ciljna ravnina« 😊 Tu so bili vsekakor zadnji metri vzpona na greben najbolj stmi od vse hoje tega dne.

Po obveznem fotografiranju ob znamenitem križu in pogledu na avstrijsko (Celovec, Faaker see oz. Baško jezero, Glockner…) ter slovensko stran (Julijci, ki so sramežljivo skrivali vrhove… običajno se kot na dlani pokaže Špik in drugi vrhovi Martuljške skupine) razširimo obzorje še z idejami za prihodnje izlete: turo lahko nadaljujemo proti vzhodu do Malteškega Poldneva in po vzporedni dolini Hladnik na izhodišče (s pavzami skoraj 10 ur hoje) ali proti zahodu na Blekovo planino, Zajčnik in Vošco… Vsenaokrog pa čudoviti pogledi na zlate macesne, ki so bili tudi vodilo, da se izlet na Trupejevo Poldne izpelje konec oktobra.

Malico si privoščimo nekaj 10 metrov pod križem, v zavetrju. Na Poldnetu ob poldne, kot se za nedeljo spodobi. Nismo se znali odločiti, ali bi prej jedli ali pili, ob obojem hkrati pa smo poskrbeli tudi za mimoidočega planinca z antigripinom, v vmesnem času pa se je njegov kuža tudi najedel (moje!!) paštete. Ker v rezervi ne sme manjkati čokolada za vso druščino, nam (mi) hudega ni bilo.

Za sestop smo uporabili zahodno pot po grebenu, ki nas vodi mimo privat koče čez Ožganje do Železnice ter nato spet ob potoku navzdol.

Presrečni ob tako dobrih vremenskih pogojih (preverjeno naj bi bili zadovoljivi, ampak nas je, najpogumnejše, vreme res prijetno nagradilo), smo se strinjali, da je bilo vsega (najmanj) ravno prav.

Tik pred avtomobili se ustavimo še pri sirarstvu Pr' Hlebanji po odlične mlečne izdelke, nato pa rahlo pod stresom pogledovali avtomobile, kajti na izhodišču je zelo malo uradnih parkirnih prostorov, občinski redarji pa kar pogosti obiskovalci. Pred časom je bil hec »ni bilo medveda, bil je bik« in tokrat je veljalo »ni bilo listka, bil je pa sir«.

Po zaključku sledi obvezen postanek pri Aljažu, z analizo: vse super, lahko sledljiva neoznačena pot, dobrih 6km v eno smer, slabih 1000m višinske razlike, super družba, lepa narava in vsi varno, srečno prišli domov, zadovoljni in prijetno utrujeni.

Družba, hvala vam!

Planinski vodnik, vodja izleta: Božena Pisk


Izlet v neznano - 09. oktober 2022


Povabljeni in podobno misleči člani društva smo se odzvali predsednikovemu vabilu in se ob 7h naložili na avtobus v Gorenji vasi. Megleno, pa ne megleno, temveč oblačno jutro ni zmotilo nikogar. Na avtobusu smo zajeli nekaj jutranje sape, se spogledovali ob predsednikovih besedah, kam nas pelje današnje v neznano. Ko smo v Škofji Loki v krožnem zavili v smeri selške, je bilo že nekaj pravih besed na jeziku. Sorica. Pa je bila res, potem na koncu. Še prej pa Petrovo Brdo, kjer smo ob medvedovi krvi popili še kavico. Vsak svojo. Malo kasneje smo iz glavne ceste Podrošt – Petrovo Brdo krenili na dober kolovoz proti Geblarjem. K Martinu, kjer je živel Ivan Grohar. Eden naših največjih impresionistov, kar se tiče platna in čopiča. Že na vzponu so nam začele nagajti gobe. Pa smo se malo v strelce razvrstili. Pred Martinovo hišo nas je pričakala današnja lastnica, Polona Golija. V lepem besednjaku, z nič preveč, in z nič premalo besed nam je orisala tukajšnje življenje Ivana in življenje naslednjih generacij. Pa še malo o Sorici, o prednikih in jeziku. Malo za na zob, pa domača zaseka in kruh iz Podrošta za prigrizek. Le razgleda ni bilo. Na Porezen, Črno prst in tja čez dolino.

Pot nas je od Martina vodila na vrh Geblarjev, 910m. Še fotografija in že smo sestopali proti Zadnji Sori. Vmes pa gobe, za vodnika je bilo prav malo neobičajno. Ampak, ko gobar začuti gobo, je vsaka beseda za brez veze. Še strm vzpon v Sorico. Najlepša vas v Sloveniji. Si ogledali še rojstno hišo Ivana Groharja, kjer je muzej in še pri sosedu smo pogledali umetniško delavnico domačina slikarja Mohorja. Z avtobusom do Soriške planine, nazaj k Poloni, v gostišče Lajnar na divjačinski golaž.

Šofer avtobusa je bil prvič na Soriški. Toliko se je še dal zmotiti, da smo v Spodnji Sorici naredili gasilsko pred Groharjevim spomenikom, delo nam znanega Toneta Logondra. Tudi oblačnost se je krojila, spili še zadnji orehovec in ob 16h prispeli nazaj na poljansko. Z novimi spoznanji. Na Geblarjih smo bili pred današnjim dnem le trije. Od danes naprej pa nekaj več. Bilo je lepo.

Zapisal: Rafael Krvina

Priprava drv in zavetišča na zimsko sezono - 02. oktober 2022


Planinski izlet do koče pri izviru Završnice - Zelenica - 11. September 2022

Ob 8.00 smo se izpred KZ Gorenja vas odpeljali proti Kranju, kjer smo po avtocesti nadaljevali pot proti Gorenjski. Z avtoceste smo se usmerili proti Žirovnici in nato skrenilo proti dolini Završnice. Mini bus nas je peljal še od zapornice naprej, do večjega parkirišča, kjer smo nato pričeli s hojo. Zaradi slabe ceste je bilo naše izhodišče precej niže od Tinčkove koče, do katre smo po makadamski cesti hodili slabo uro. Od Tinčkove koče dalje nas je pričakal kar strm vzpon, ki pa so ga otroške nožice ob vzpodbudi pridno premagovale. Po napornih klancih smo končno prišli do Smokuške planine, kjer smo vsi dobili nov zagon, saj se odprejo lepo razgledi na okoliške vrhove. Prav kmalu smo zagledali tudi kočo. Pri koči smo napravili daljši postanek za malico. Po malici je Neža otrokom prebrala pravljico, nato pa so v okolici koče iskali darilca domačega čaja, ki ga je zanje pustila junakinja iz pravljice.

Ko smo se odpočili smo se odpravili na najlepši del poti, od koče pri izviru Završnice pa proti Zelenici. Ta del pot6i je res čudovit in še preden smo se zadosti naužili lepot smo že bili pri domu na Zelenici. Privoščili smo si še eno pavzo, odrasli smo malo posedeli otroci pa so se zabavali na ziplainu.

Do Ljubelja nas je čakala še dobra ura spusta, tam pa nas je že čakal avtobus.

Besedilo in fotografije: Darja Krek

Planinski izlet na Debelo peč (2014m) - 21. Avgust 2022

Ob 6. 00 zjutraj smo se zbrali pred KGZ Gorenja vas, od kjer smo se odpeljali proti Kranju, Mojstrani, Krmi. Malo naprej od Kovinarske koče v Krmi nas je kombi pustil na označenem parkirišču. Popili smo kavo in pojedli zajtrk ter se podali na pot. Priletela je kakšna kaplja dežja, ampak smo verjeli, da se bo razjasnilo. Prvih 15 minut smo za ogrevanje hodili po makadamski poti, pri znaku Blejska koča, pa smo zavili na označeno stezo. Prav kmalu se je pot pričela strmo vzpenjati in do Lipanskih vratc strina skoraj ni popustila. Dobro smo grizli v breg, prečili hudourniške grape, morali na trenutke malo poplezati, na poti prišli tudi do jeklenice in stopničk… Vidi se, da je pot malo prehojena, ampak je dobro označena in sledljiva. Na poti smo naredili več kratkih postankov, opazovali okoliške vrhove in se razveselili sonca, ki se je kazalo skozi oblake. Po dobrih 2,5 urah hoje smo prišli do Lipanskih vratc, kjer smo stopili na drugo stran grebena in iz sence in vetra prišli na toplo sonce. Vzeli smo si čas za malico in počitek. Nato smo se pod brdom po zložni stezi odpravili proti Debeli peči, ki smo jo po 45 minutah nadaljnje hoje tudi osvojili. Z vrha se nam je odprl čudovit pogled na Julijce, Karavanke, Bohinjske gore, Blegoš, Snežnik…. Ko smo se naužili čudovitega razgleda smo se odpravili proti Blejski koči na Lipanci, kjer smo si privoščili pivo, od tu pa smo v slabe pol ure prišli do kombija, ki nas je čakal v Medvedovi konti.

Ker smo bili na turi sami super pohodniki smo se v Gorenjo vasi vrnili eno uro pred predvidenim prihodom, torej ob 16ih.

Besedilo in fotografije: Darja Krek

Planinski izlet na Stegovnik (1692m) - 07. Avgust 2022


Ob 6. 00 zjutraj smo se zbrali pred KGZ Gorenja vas, kjer smo se razporedili v dva osebna avtomobila in se odpeljali do naše izhodiščne točke, na Spodnjem Jezerskem, nekaj kilometrov naprej od gostišča Kanonir. Pot nas je najprej vodila skozi gozd po makadamski cesti in nas pripeljala do večje jase, kjer smo se na križišču ustavili in pozajtrkovali. Nadaljevali smo po lovski neoznačeni poti, ki nas je s pomočjo možicev hitro pripeljala nazaj na markirano pot. Nekaj podrtega drevja je poskrbelo, da smo morali biti iznajdljivi in poiskati primeren prehod. Zelo veseli pa smo bili, ko smo prispeli do naravnih oken. S pomočjo jeklenice se povzpnemo skozi prvo okno, nato po lestvi v dvorano med okni in zopet skozi okno ven na drugi strani. Tukaj je bilo obvezno tudi fotografiranje. Okna so res čudovita in za trenutek so nas prestavila v čas prazgodovine. Še nekaj vzpona in previdnih korakov in že smo prispeli na začetek grebena Stegovnik. Vreme je bilo večinoma delno oblačno, kar nam je med potjo ustrezalo, saj nas je že sama pot dovolj ogrela. Kljub temu pa se je na vrhu oblačnost deloma razpršila in nam pokazala vsaj en del prelepih razgledov iz Stegovnika.

Po počitku in okrepčilu smo pot nadaljevali naprej in preko nekaj bolj težavnih predelov, kjer smo morali biti pazljivi in malce strmejšega spusta, kmalu prispeli na Močnikovo sedlo. Od tam nas je pot peljala preko čudovitega gozda in nazaj do jase z vikendom. Celotna skupina pohodnikov je bila super razpoložena, primerno uhojena za tako pot in predvsem vesela novih doživetij in novih osvojenih vrhov. Čudovita družba, varen korak, naravne lepote oken, lepi razgledi… to je bil res lep in uspešen pohod.

Besedilo in fotografije: Neža Erznožnik

Planinski izlet na Veliko Kopo (1542m) - 03. Julij 2022


Na prvo julijsko nedeljo je društvo razpisalo izlet na Veliko Kopo, čez Kremžarjev vrh iz Slovenj Gradca. Pohodna pot je tudi del SPP, ki poteka v obratni smeri. Mi smo jo krenili navzgor. Nedelja je bila precej vroča, v najbolj strmem delu proti sedlu Kaštivnik je nas hladila prijetna koroška sapica. Še prej smo osvojili Kremžarjev vrh, spili lonec kave in Silvo je vtisnil pred, pred zadnji žig v SPP knjižico. Nabirali borovnice, na najstrmejši del poti, na Strmec, lovili sapo, v nadaljevanju se razgledovali na mislinjsko in dravsko dolino. Bila je Mala in bila je Velika. Kopa.

Pri Grmovškovem domu, ki so ga v zadnjih letih na novo nastale stavbe skoraj zakrile, smo se osvežili. Eni na tak, drugi na svoj način.

Prostoren avtobus, nas je bilo dvanajst, nas je čakal skoraj za šankom. Se spustili po skoraj obnovljeni, v enem delu po luknjasti cesti nazaj v koroško prestolnico. Nato je šlo hitro in mirno. Domov v Gorenjo vas.

Še ena lepa planinsko društveno obarvana julijska nedelja.

Besedilo: Rafael Krvina

Foto: Marjan Madjar


Predaja bona gorenjevaškim gasilcem - 08. Junij 2022


Planinci PD Gorenja vas smo obiskali PGD Gorenja vas in jim slavnostno predali donacijo v vrednosti 1000 EUR, za gradnjo gasilskega doma ter v znak dobrega sodelovanja.

Zadnji vikend v Aprilu smo namreč skupaj organizirali gasilski vikend v koči na Jelencih in ta bon je izkupiček celotnega vikenda! Planinci in vsi obiskovalci gasilskega vikenda na Jelencih, iskrena HVALA!

Otliško okno in Sinji vrh - 15. maj 2022


Družinski pohod na Otliško okno in Sinji vrh je bil zaradi slabega vremena iz prvotnega datuma (24. 4. 2022) prestavljen na 15. 5. 2022. Takrat nam je bilo vreme naklonjeno in nam postregel s toplim sončnim dnem. Pohoda se je udeležilo 26 udeležencev, vodnica in pomočnica, od tega kar 14 otrok. Najmlajša je imela komaj 2 leti. Nekaj se jih je pripeljalo z osebnim avtomobilom, ostali pa smo koristili prevoz s kombijem.

Pohod smo pričeli v vasi Otlica, kjer smo po zložni potki, posejani s čudovitimi razgledi na Lokavec in Ajdovščino, prav kmalu prispeli do Otliškega okna. Tam smo se malce ustavili in občudovali naravno lepoto Otliškega okna in prebrali legendo o njegovem nastanku. Nekaj se nas je spustilo prav do okna, kjer smo občudovali razgled na Vipavsko dolino. Po postanku in manjšem okrepčilu smo se odpravili še na ogled znamenitega kamnitega polža, katerega je zgradil Damjan Popelar. Po njem smo se spustili do njegove sredine v središču vrtače in si zaželeli posebno željo, saj naj bi bil ta kraj prežet s pozitivno energijo. Po obveznem fotografiranju ob stožcu pri kamnitem kamnu, smo pot nadaljevali proti Sinjem vrhu. Kar hitro smo zagledali vrh, ki je predstavljal zaključek našega pohoda a do njega nas je ločila še dobra ura hoje. Nekaj smo jo opravili še po gozdnih poteh, ki pa nas je kmalu pripeljala do asfaltirane ceste in do Penziona na Sinjem vrhu.

Tam smo si privoščili počitek v senci ter malico iz nahrbtnikov. Z najmlajšimi smo se odpravili še na vrh za penzionom, kjer smo prebrali nadaljevanje pravljice o lisički Klari, katero so otroci že nestrpno pričakovali. Tokrat smo imeli nalogo, da po tleh poiščemo male polžke, ki jih bomo shranili in nam bodo lahko uresničili željo tudi doma. Občudovali smo razgled, ki je segel vse do morja in padalce, ki so neustrašno jadrali nad Vipavsko dolino. Kljub ovinkasti cesti in zato malce slabšemu počutju med vožnjo, je bil pohod čudovit in se ga je bilo vredno udeležiti.

Planinski vodnik, vodja izleta: Neža Erznožnik

Po manj znanih poteh Kočevskega roga - 22. maj 2022


Nekaj manj znane planinske poti po Sloveniji. To je bil smisel nedeljskega izleta (22. maj). Manj obljudeno kočevsko je za planince prav tako zanimivo. Zgodovinsko obarvano, gozdnato in živalsko pestro. Vse to nam je dal Pugled, vrh na obrobju Kočevskega roga. Krenili smo iz Starega Loga, vasi na cesti med Dvorom in Kočevjem. Včasih je bila vas veliko naselje.

Čez pašnike, v gozd. Zanesljive markacije so nam dajale občutek prave poti. Pogled na debela drevesa nas je opominjal, da smo sredi velikega gozda. Občasna cesta nas je vsemu navkljub povezovala z dolino. Celo jasa sredi Kočevskega roga - zapuščen zaselek izpred osemdesetih let. In neme priče: sadno drevje, orehi in glog. Nekoč so tukaj živeli ljudje.

Partizanski spomenik. Tudi to je Kočevski rog.

Je rekla naša prijateljica Andreja ob odhodu: »Štirideset let sem že vodnica planinskih izletov. Tega pa še nisem doživela. Da bi vodnik prinesel s sabo salamo in jo razdelil med planince, in da bi nam bik v čredi goveda, skoraj preprečil pot čez pašnik.« (op. pisca: z nami je bil domačin, planinski vodnik Igor Cibic, ki nas je gostobesedno popeljal v zgodovino Kočevarjev, nekdanjih nemški prebivalcev na tem območju).

Z vsemi doživetji in slišanim iz ust našega gostitelja Igorja, smo prijeten izlet zaključili s kosilom (večina izmed nas) v gostilni Štupar na Dvoru.

Bil je zeleni gozd, bilo nas je dvajset. Domači planinci in še štirje, ki so hoteli z nami. Ni bilo medveda, bil je bik. Na vrhu salama, v dolini pečenka. In dobre volje prispeli domov.

Zapisal: Rafael Krvina

Redni občni zbor Planinskega društva Gorenja vas - 12. marec 2022

23. zimski pohod na Blegoš - 02. januar 2022


Drugega dne v letu se gorenjevaški planinci podamo, včasih so rekli za odpravljanje novoletnega mačka, na Blegoš iz Hotavelj. Tudi v letošnjem letu se nismo izneverili tradiciji. 19 pohodnikov je v strnjeni skupini v treh urah osvojilo Blegoš. V prelepem in skoraj pretoplem vremenu, čeprav nam južni veter na vrhu Blegoša ni nudil tiste topline, kot na samem vzponu.

Postanek v koči na Blegošu in malica v Zavetišču GS na Jelencih nam je povrnilo moči in dalo energije za spust nazaj v Volako in na izhodišče.

Tako smo v PD Gorenja vas obkljukjali prvi planinski izlet v letu 2022. Na voljo jih bo še precej. Pridružite se nam. Koledar izletov bomo objavili v naslednjih dneh.

Tekst: Rafael Krvina

Foto: Božena Pisk