Izleti, aktivnosti 2024
Planinski izlet na Prisojnik - 22. julij 2024
V nedeljo, 22. 7., ob 5.00 se nas je »pravljičnih 7« izpred KZ Gorenja vas odpeljalo proti Kranju, kjer smo po avtocesti nadaljevali pot proti Gorenjski. Z avtoceste smo se usmerili proti Kranjski Gori in nato proti Vršiču. Na Vršiču smo parkirali in se po zajtrku odpravili v smeri Poštarske koče. Smerokazi so nas nato usmerili proti mogočnemu Prisanku. Pot smo nadaljevali po stezi, ki se je ves čas lepo vzpenjala, tako da smo lepo pridobivali višino. Približno po dveh urah smo prispeli pod steno, kjer smo si nadeli čelade in po potrebi pas in samovarovalni komplet. Prav kmalu smo levo pod nami uzrli Prisojnikovo okno. Nadaljevali smo naprej in prišli do tehnično najzahtevnejšega dela poti – jeklenice, skobe, greben. Vsi v skupin so imeli siguren korak, tako da kljub temu, da je bila ena od udeleženk prvič nad 2000 m in prvič na tako zahtevnem terenu, smo napredovali brez težav. Vrh dosegli zelo zadovoljni in ponosni.
Na vrhu smo na toplem soncu pomalicali, spoznali okoliške vršace ter opazovali ostale planince, ki jih je bilo kar nekaj.
Ko smo se odpočili smo se odpravili nazaj proti Vršiču. Za spust smo izbrali tehnično manj zahtevno Slovensko pot. Je bil pa tudi na tej poti potreben varen in siguren korak, kljub temu, da je pot lepo varovana. Po treh urah spusta smo si v poletni vročini zaslužili pivo v Tičarjevem domu .
Do doma nas je čakala še ura in pol vožnje. In zahteven, a čudovit, pohod je bil zaključen.
Zapisala: Darja Krek
Markiranje na Krstenici
Markacisti našega PD smo lansko jesen prevzeli v skrbništvo – vzdrževanje - pot s planine Krstenica, preko planine Jezerce na Lazovški preval. Le ta je v fužinskih planinah nad Bohinjem. Bila je sirota brez skrbnika. Da bi si ogledali, kakšno je stanje poti in določili potrebno delo, se nas je četverica odpravila konec junija na ogledno turo. Na celotni trasi smo naleteli na dve, mogoče tri markacije, oziroma tisto, kar je od njih ostalo – nekaj bledih sledi barve davnega markiranja. Torej bo potrebno pot popolnoma na novo pomarkirati! Na parkirišče v Blatu smo se vračali preko pl. pri Jezeru, kjer smo bili deležni zajetne plohe informacij, s strani zgovorne načelnice markacistov planinskega društva LPP, (med drugim, je tudi vreme ravno takrat postreglo s ploho).
Prvo soboto v juliju se nas je osem z vsem potrebnim orodjem (barve, čopiči, škarje, žage) znova pojavilo na pl. Blato. Na Krstenici nas je prijazni sirar Marko postregel z »jutranjo kavo« in par koristnimi napotki. Razdeljeni v dve skupini, smo se navdihnjeni s čudovitimi razgledi, zagnano lotili dela. Prva četverica od Krstenice proti pl. Jezerce, druga od tam do Lazovškega prevala. Četudi pot ni imela starih markacij, smo bili pri markiranju zmerni, po znanem načelu, manj je več! Zadovoljnim z dobro opravljenim delom, nam je prav prijal postanek pri majerici in Pablu v Lazu, kjer se da kupiti tudi odličen planinski sir. Okrepčani smo se odpravili še na zadnji konec poti do prenočišča v koči na pl. pri Jezeru. V odlični družbi in prijetnem vzdušju, pa je prav hitro minil tudi večer.
Zapisal: Janez Ržek
Jelenci so še lepši
V juniju smo člani društva, prve delovne sobote (8.6.) nas je bilo šest, v tritedenskem dnevnem premoru, pa sedem, smo zavetišče na novo polepšali. Lepšali, barvali smo lesene dele. Najprej predprostor, potem opažni del, v drugem delovnem dnevu pa, drugo polovico opažnega dela in drvarnico.
Nanašali smo Heliosovo barvo lazura v barvnem odtenku macesen. Barvo nam je uspelo dobiti na razpisu preko donatorske pogodbe med Heliosom in PZS (Planinska zveza Slovenije), tako da stroška z barvo nismo imeli. Tudi člani smo delali prostovoljno. Malica je pa bila, ne, bila je južina. In prav je tako.
V dveh dneh smo opravili 100 delovnih ur.
V popočitniškem terminu nas čaka še pločevinasta streha. Za ta del bomo pa barvo morali kupiti. Tista, ki je bila na voljo preko razpisa ni ustrezna. "Pleh" je pocinkan. Delo bo pa tudi malenkost bolj zahtevno. Tako da vabim k sodelovanju kakšnega "šlosarja".
Drugo leto bodo Jelenci stari 40 let. Pa mora biti naša bajta malo lepša. Ni to glavni vzrok. Predvsem ji podaljšujemo starost in nepotrebnih dodatnih del.
Od zdaj naprej bomo imeli na zavetišču eno tablico več, in sicer, tablico našega sponzorja Kanasai, Helios.
Hvala članom, ki ste si vzeli prosti sobotni čas in hvala ostalim, ki boste še prišli na Jelence, ostalim v pomoč.
Zapisal: Rafko Krvina
Srečanje PD Gorenja vas na kmetiji Pr" Andrerjon - 22. junij 2024
Zdaj je pa 13. akcija Prijatelji Jelenc resnično zaključena. V soboto, 22. junija se je zgodilo. S povabilom na kosilo k Andrejon v Žetino. Povabilo je veljalo, seveda, za najuspešnejše in najzaslužnejše. Vsi povabljeni niso prišli, od najuspešnejših je manjkal le Lojze, Poludnk. So ga vabili drugam. Ker je bilo lepo vreme nismo tišali za peč. Soncu smo se pa tudi umaknili. Bilo je kosilo, bila je debata in smeh. Padel je kakšen vic, padla je kakšna pametna in popoldne je minilo, kot bi mignil.
Za konec je padla še pesem. Ki najbolje opiše dogajanje pri Andrejon. Napisal jo je gospodar Marko v desetih minutah in jo nam prebral ob slovesu. Hvala Marko, hvala Anka.
JELENCI
PLANINSKO DRUŠTVO GORENJA VAS
IMELO JE ZAKLJUČK JELENC
DOBIL SA SE PAR ANDREJON
SEDELI SO POD OREHAM V SENC.
RAFKO JE TO ORGANIZIRAL
POVABU JE PETNAJST LJUDI,
ŠEST JIH NI IMELO ČASA
DEVET JIH PRI MIZI ZDAJ SEDI.
JUŽNO IN DO TREH PIJAČO
PLAČA DRUŠTVO, TLE NI KEJ,
ČE PA KDO BI RAD POPIVAL,
BO PA OD TAKRAT NAPREJ.
ANDREJON PRAVI SE MI NE SPLAČA
PA JIH VSEENO POGOSTI
NISTE RAVNO RAZSIPNA STRANKA
NEKAJ PA SE LE DOBI.
NOBENEMU NI NIČ FALILO
JEDLI SMO ZA DRUŠTVEN BON
ČE BO SREČA SE DOBIMO
DRUGO LETO PAR ANDREJON. VODNIK MARKO
Veliki Babansken Skednj - 23. junija 2024
Napovedani datum izleta, nedelja 16. junij, ni bil nič kaj vremensko zanesljiv, pa sem izlet odpovedal v jutranjih urah. Se opravičujem, a sem imel res slutnjo, da bo slabo. Ponovljen razpis nas je malo razredčil, a toliko pa ne, da ne bi šli v nedeljo 23. junija z bolj obetavnim vremenom. V Gorenji vasi se nas je naložilo pet članov društva, v Bovcu pa sta nas počakala še dva nekdanja naša sovaščana.
Sedmerica izkušenih pohodnikov je krenilo proti našemu cilju, Velikemu Babanskemu Skednju v enakomernem tempu. Najprej po markirani poti, nato po udobni mulatjeri, izven gozdne meje pa pa po travi, med skalami, a vseeno po lahko sledljivi stezi. Proti koncu se je strmina stopnjevala, po skrotju in med možici smo po treh urah prispeli na vrh. Sledil je najlepši del ture. Malica na vrhu gore. Nekaj meglic je zastiralo najvišje vrhove, dolina je bila pod nami, pred nami pa še sestop. Odločili smo se za možno varianto po kaninskih podih do markirane poti, ki smo ji zjutraj že sledili 15 minut. Po brezpotju smo občutili vso trdoto in mehkobo podov med škrapljami, redkimi cveticami in zgodnjo pomladjo. Sneg je na nekaterih mestih pravkar odlezel. Ves čas smo bili dobro orientirani. Ko smo prispeli na označeno pot, je bil cilj sestopa še bližji. Na nekdanjem pogorišču doma Petra Skalarja so nas k okrepčilu povabili gorski reševalci, kjer so si ob zgrajenem bivaku vzeli čas za počitek. Sledil je še setop po travnati in gozdni stezi do izhodišča. Z zadovoljstvom vseh - za nekatere mogoče malo hitrejši tempo, se še učim – smo za zaključek našega druženja z nekdanjima sovaščanoma v Bovcu nazdravili lepemu dnevu in lepi planinski turi. Hvala za pivo! Na poti smo srečali še. Starejšega Italijana, katerega ime sem pozabil, bil je že sedmič na Babanskem Skednju in na svoj rojstni dan. In mlad par, najbrž Madžara, ki sta iskala ferato na Prestreljeniku. V kratkih hlačah in supergah in precej oddaljena od zastavljenega cilja.
Zapisal: Rafko Krvina
Dan Slovenskih planincev - Črna na Koroškem - 15. junij 2024
V soboto 15. junija je bil dan planincev, ki ga organizira PZS z enim izmed društvom v Sloveniji. Največkrat z društvom, ki praznuje okroglo obletnico. Tokrat so se skup vzeli PZS in Črna na Koroškem.
Ta dan imajo zbor tudi praporščaki društev in svečani mimohod.
Naš praporščak Marjan se rad udeleži tega srečanja. Povabi še predsednika, pa skupaj z ženami preživimo lep dan. Na Črno smo se peljali po planinskem in gorskem svetu. Na Jezersko, čez Pavličevo sedlo na panoramsko cesto pod Olševo, iz Spodnjega Slemena pod najvišjo kmetijo v Sloveniji, Bukovnik, za konec je sledil še delno makadamski spust v Črno.
Preživeli smo lep dan v Črni. Med pokušnjo domačih dobrot (mežerli), med govori planinskih predstavnikov, pozdravila nas je tudi županja Romana Lešnjak (na fotografiji sredi Črne z našim praporščakom). Srečali nekaj prijateljev in se skrivali toplim sončnim žarkom na prireditvenem prostoru sredi Črne. Sledil je še povratek, preko Mežice (vsepovsod so nas spremljale posledice lanskega neurja) čez Holmec, Pliberk in Železno Kapljo nazaj v Slovenijo. Pa še to: na dnevu planincev je sodelovalo okoli 60 praporščakov.
Zapisal: Rafko Krvina
Planinski izlet na Sekulak
Izhodišče za Sekulak, ki se nahaja na južnem obrobju Trnovskega gozda, je bilo na športnem prireditvenem prostoru nad Vitovljami.. Po markirani poti in stezi smo prispeli na prvo razgledno točko, cerkev sv. Marije pri Vitovljah. Vzeli smo si kar nekaj časa za razgled po Vipavski dolini. Nadaljevali smo do razpotja, nato levo v strmino na hrib po lepo uhojeni stezi na cesto, mimo lovske koče LD Lijak. Streljaj od tod je bila naslednja razgledna točka - Kopitnik (929m), kjer je tudi vzletišče jadralnih padalcev. Uživali smo ob lepih razgledih in v lepem vremenu.
Sledil je kratek vzpon na cesto, a koj za tem rahlo navzdol in nadaljevali zložno ob prijetnem vonju narcis prispeli na naš končni cilj, razgledni Sekulak. Še zadnji razgledi po Vipavski dolini, Dolomitih in Tržaškem zalivu. Vrnili smo se do razpotja in krenili navzdol po stezi mimo mnogih kamnin po Napoleonovi poti do kapelice sv. Lucije, kjer smo si nekateri za dober vid umili oči. Ostal nam je le še zadnji spust do izhodišča. Šli smo mimo edinega naravnega jezera v Vipavski dolini - Vitovsko jezero. Vsi pohodniki, nas je bilo 24, smo doživeli lep dan nad Vipavsko dolino. Ker ni bilo nobenega okrepčila na poti smo se za konec ustavili še v Vipavi.
Zapisal:Rafko Krvina
Zaključek, srečanje Prijateljev Jelenc - 2. junij 2024
47. Spominsko rekreativni Pohod na Blegoš - 12. maj 2024
06, april 2024 - Pot sedmih slapov
Izlet Pot sedmih slapov je bil soorganiziran skupaj s PD Cerkno, njihov vodja pohoda je bil Ivan Rupnik.
Ob 6.30h smo se iz Gorenje vasi odpeljali proti Cerknem in pot do Buzeta nadaljevali preko Idrije.
Na parkirišču pri pivovarni smo bili zelo hitro pripravljeni in s strumnim korakom odhiteli novim dogodivščinam naproti. Teh na slikoviti poti ne manjka. Ogledali smo si mnogo tolmunov in 7 slapov, prvi štirje so na reki Dragi (Zagon, Bačva, Vela peć, Mala peć), ki je desni pritok reke Mirne, zadnji trije pa na reki Mirni (Kotli, Zelenščak, Grjok). Vmes občudujemo Napoleonov most, kot je poimenovan po legendi, da je zgrajen v času vladavine Napoleona, čeprav drugi zgodovinski viri trdijo, da je most takrat res obstajal, vendar naj bi bil lesen. V podrobnosti se ne spuščamo, strinjamo se, da že zelo dolgo trdno stoji. Pri petem slapu v vasici Kotli smo naredili daljši počitek za okrepčilo in osvežilo, saj smo bili v tako lepem vremenu že kar malo utrujeni (ne pozabite, da pri nas cena izleta vključuje tudi naročilnico za lepo vreme). Ob lepi pesmi »Okna na stežaj« smo hvaležni postrežbi domačinke.
Ugotovili smo, da si bomo imena slapov težko zapomnili, marsikomu pa se je porodila zamisel, da bi pot ponovil v družbi domačih ali prijateljev. Kar nekaj novih znanstev in prijateljstev je nastalo tudi na tokratnem izletu. Ugotovili smo, da bomo soorganizacijo izleta dveh društev naslednje leto ponovili.
Prijetno utrujeni in zadovoljni smo se okrog 21. ure srečno vrnili v Gorenjo vas.
Zapisala: Božena Pisk
05. februar 2024 - Po Drugmbernci
V februarski zadnji nedelji nas je pot peljala v Goriška Brda. Iz Gorenje vasi smo štartali ob 6:30h. V Goriška Brda smo prispeli v dveh urah. Tako da smo na češnjevo pot, nam z neznanim imenom Drugmbernca, krenili ob 8:30h. Ob prihodu je bilo vreme sončno, a se je nakazovalo poslabšanje. Po dolini navzgor, med vinogradi, v dolino, kjer je nas čakala blatna pot. Pa tudi prve kaplje dežja. V vas Imenje smo hodili po dežju, kjer smo malo povedrili. Radarska slika nas je opogumljala, zato smo krenili navzgor na Gonjače. Ob razglednem stolpu smo pomalicali in večina izmed nas se je povzpela na stolp. Vreme se je iz minute v minuto izboljševalo. Krenili smo nazaj proti Šmartnem, kjer smo se ustavili pri Zorkini sestri Sonji. Malo smo se okrepčali in ogledali znamenito vasico v Goriških Brdih. Skok v dolino, vzpon na Biljano, h cerkvi, kjer se je Gušto po kolenih iz Ene žlahtne štorije kalil za kaplana. Te nedelje ga ni bilo v Biljani, bil je pa krst. Po cesti mimo Bjane, največjega pridelovalca penin v Brdih, do dobrovskega gradu. Doživeli smo vsa vremena tega dne. Da je na začetku deževalo, smo na koncu že pozabili. Ustavili smo se še v Šmartnem v Oljčnem baru, kjer smo pojužinali. Lastnica nas je v dobrodošlici povedla v svet okušanja olivnega olja. Še vožnja brez ustavljanja proti domu. In bili smo zadovoljni in prijetno utrujeni, še enkrat več.
Zapisal: Rafael Krvina
02. januar 2024 - 25. Zimski pohod na Blegoš
Pa je prišlo še eno leto več, 2024. Drugega januarja se gorenjevaški planinci podamo na Blegoš. Predznak pohoda je zimski. Saj drugače ne more biti, ker smo v trdi januarski zimi. Na letošnjem pohodu smo vseeno okusili nekaj zime na blegoški pleši. Nekaj centimetrov snega in zmrzlih skal ni bilo za podcenjevati. 16 pohodnikov v strnjeni skupini čez Čabrače, mimo Jezgurca, po strmi senožeti na Prvo ravan. Nič hujšega, prav lahko pa tudi ne. Tempo je bil pravšnji, volje dovolj, da nas krepak jugozahodni veter ni preveć motil. Okrepčilo v koči na Blegošu in v zavetišču na Jelencih. In še dva odmerjena dodatka proti izhodišču. Pri Olgi v Volaki in Zinki v Čabračah.
Domov smo prišli še pravi čas, za ublažitev vseh naporov pred prvim delovnim dnemv letu 2024. Naslednje leto pa spet. Na 26. pohodu.
Zapisal: Rafael Krvina
Franci Fortuna - Prejemnik spominske plakete PZS
V soboto 2. decembra smo se planinci PD Gorenja vas, štirje, zapeljali v Ljubno ob Savinji. Na podelitev najvišjih priznanj PZ Slovenija. Z nami je šel prejemnik priznanja Franci Fortuna. Na slavnostni prireditvi je Franci Fortuna prejel spominsko plaketo PZS. Ob njegovi 70 letnici.
Franciju čestitamo še enkrat.
Utemeljitev njegovega dela za prejem spominske plakete PZS:
Franci Fortuna je aktiven v PD Gorenja vas od samega začetka. V vsem tem obdobju je bil dejaven na vseh področjih planinske organizacije. Bil je predsednik. Trikrat. V letih 1977 – 1978, 1989 – 1991 in 2005 – 2009. Bil je eden glavnih društvenih organizatorjev pohoda na Blegoš, ki traja že vse od leta 1976. Že od leta 1982 je planinski vodnik in je postal leta 2018 častni planinski vodnik PZS. Bil je gospodar zavetišča GS na Jelencih, prav tako dežuren v vseh letih zavetišča od leta 1985. Še posebno pomembno funkcijo je opravil pri urejanju lastništva zavetišča GS na Jelencih v zadnjem mandatu. Po upokojitvi je vodil številne izlete upokojenske sekcije in kasneje pri društvu upokojencev za poljansko dolino. Z vsem naštetim je vpet v planinsko društvo Gorenja vas skoraj 50 let. To so le naštevanja njegovih funkcij v društvu. Potrebno pa je dodati nekaj več. Potrebno je dodati človeško plat njegove osebnosti. Franci je kot človek, kot osebnost znal ob vsem društvenem dogajanju ohranjati vsakokrat razsodnost, mirnost in tehtnost pri odločitvah. Na umirjen način je znal povedati dejstvo, povedati kritiko in prikimati pravemu razmišljanju. Znal se je približati ljudem, znal nasmejati in tudi postaviti meje človeškemu pretiravanju. Tudi v planinskih vrstah.
V letošnjem letu, na Erjavčevi koči pod Vršičem, je kljub slabšemu zdravstvenemu stanju znova podaljšal vodniško licenco. Čeprav v zadnjem mandatu ni član upravnega odbora ali član ožjih skupin pri odločanju društvenih zadev, se radi obračamo k njemu na pogovor in iz pogovora razberemo njegovo pritrjevanje k pravim odločitvam.
Planinstvo je bilo del življenja Francija Fortuna. V petdestih letih je prehodil številne slovenske vršace, vodil izlete po Balkanu in društvu PD Gorenja vas dajal potrebno energijo in zavzeto delo. Brez zahvale ob prehodu v skorajšnje 70 leto življenja Franciju bi bila društena napaka. Zato je predlog, da Franci Fortuna iz Gorenje vasi prejme spominsko plaketo PZS na mestu! Pridružite se našemu predlogu!
Hvala!
