45. pohod na Blegoš

Pozdravljeni, spoštovani pohodniki, planinci, ljubitelji Blegoša!

Vesela in ponosna sem, da imam priložnost, da vas nagovorim danes, ob vašem že 45. tradicionalnem, majskem pohodu na Blegoš. Čeprav izhajam s Štajerske, so mi tukajšnji hribi – in tudi ljudje – zelo pri srcu.

Ko je PZS objavila razpis za pisca vodnika, me je stvar pritegnila. Veliko poti sva z možem tukaj prehodila že preden sem začela s pisanjem, še več pa potem, ko sem ustvarjala vodnik. V štirih letih, ko je vodnik nastajal, sva spoznala mnogo zanimivih poti in ljudi. Skoraj vsak vikend sva bila na tem območju, a se nisva nikoli naveličala.In še zdaj se velikokrat in zelo rada vračava v te kraje.

V času omejitev smo spoznali, kako prijetno in pomembno nam je bilo to, kar smo imeli za samoumevno. Da gremo v hribe, se srečujemo s prijatelji ali pa sklepamo nova poznanstva. Zato smo današnjega pohoda posebno veseli, saj smo se po dveh tako imenovanih »koronskih letih«, lahko spet zbrali na našem lepem, zelenem Blegošu. Blegoš nas vabi vse leto, tudi pozimi, ko je odet v snežno odejo, čeprav je to zahtevna, lahko tudi nevarna tura. Včasih je bolje vzpon celo odložiti, saj nas na ta razgledni vrh kmalu privabi nežno spomladansko cvetje, kasneje morda borovnice, gobe ali pa nabiranje kondicije za še zahtevnejše vzpone, velikokrat pa tudi dobra družba.

Blegoš je pravi raj tudi za gorske kolesarje. Veliko nas je, ki obiskujemo ta prijetni vrh, ki povezuje Selško in Poljansko dolino in vsak najde pri tem nekoliko drugačno zadoščenje. Pri nekaterih obiskovalcih ne gre le za občudovanje narave - gre tudi za zbiranje rekordov – kdo bo prišel prej, kdo bo vrh obiskal večkrat v letu. Ali pa celo kdo bo nabral več borovnic, več gob… Število obiskovalcev gora se je med korono, ko so bile druge športne aktivnosti precej omejene, povečalo – te nove obiskovalce so nekateri imenovali kar »koronski planinci«. Nekateri pohodniki zahtevnost planinarjenja po sredogorju, žal, podcenjujejo in v zadnjih letih se je pripetilo kar nekaj gorskih nesreč, tudi s smrtnimi žrtvami.Posebej v slabem vremenu lahko postane nevarna prav vsaka gora - in ne samo za neizkušene pohodnike! Tudi Blegoš, ki ga po prijazni, značilni obliki spoznamo že od daleč, je, tako kot vsi ostali vrhovi, vreden spoštovanja in vse pozornosti.

Za obiskovalce je Blegoš posebno privlačen prav zaradi različnih možnih pristopov – kratkih ali pa tudi precej dolgih, če začnemo pot v dolini in zaradi tega, ker si lahko odpočijemo ali poiščemo zavetje v kar dveh planinskih postojankah. Obiščimo jih, poskusimo odlično hrano, ki jo ponujajo, odžejajmo in odpočijmo se. Številne poti, ki nas pripeljejo do našega cilja, pa tudi koča in zavetišče, vsa ta planinska infrastruktura zahteva ustrezno vzdrževanje. Vsaka nadelana pot pomeni mnogo prostovoljnih ur dela prizadevnih markacistov in ostalih članov planinskih društev, ki radi priskočijo na pomoč. Tudi pri vzdrževanju planinskih postojank je vedno vloženega veliko prostovoljnega dela.

Na planinskih poteh srečujemo različne ljudi. Nekateri na veliko kritizirajo – da poti niso dovolj dobro označene, urejene, da niso urejena parkirna mesta, ponudba v kočah je slaba – skratka izboljšave bi bile potrebne na vseh področjih. Strinjam se, vsaka stvar bi lahko bila boljša. A po navadi največ kritizirajo prav tisti, ki morda niso niti člani Planinske zveze Slovenije, da bi s tem vsaj nekaj prispevali za dela na planinskih poteh in vzdrževanje planinskih postojank.

Želijo se pripeljati čim višje in jim ni mar, če pustijo vozilo na travniku, ki ga sicer kosi kmet. Velikokrat so zelo kritični tisti, ki sami še nikoli niso prostovoljno naredili ničesar. Nimajo časa, ali pa se jim zdi celo neumno. Na srečo pa je zelo veliko tudi takšnih, ki jih osrečuje, če lahko napravijo nekaj dobrega za skupnost, ki vedo, da prostovoljno delo ni samo delo. Gre tudi za druženje, sklepanja poznanstev in prijateljstev.

To so markacisti, prostovoljni planinski vodniki in vsi drugi delavci v planinskih društvih ter prostovoljci, ki se z veseljem udeležujejo delovnih akcij ali pa prostovoljno dežurajo ob vikendih, pomagajo pri pripravi planinskih postojank na novo sezono in podobno. Seveda pa ne smemo pozabiti gorskih reševalcev. Prav je, da z našim obnašanjem pokažemo, da to delo spoštujemo. Za turo se pripravimo in dobro opremimo, da se ne izpostavljamo nevarnostim, hodimo po označenih poteh, če opazimo, da je pot poškodovana, o tem obvestimo planinsko društvo.

V kočah se ne le pogrejemo in odpočijemo, poskrbimo, da v koči pustimo tudi nekaj denarja. Kako naj sicer koče, ki jih vsi tako radi obiskujemo, vzdržujejo t.i. »kondicijo«? Obiskovalci, ki vse prinesejo s seboj in po možnosti v koči pustijo samo smeti, ne doprinesejo prav dosti k ohranjanju planinske infrastrukture.

Bodimo spoštljivi do tudi dela in lastnine tukajšnjih prebivalcev in do narave. Vozilo pustimo na zato predvidenem prostoru. Ne ubirajmo bližnjic preko travnikov, saj s tem zmanjšujemo pridelek krme gorskih kmetij. Pri nabiranju zelišč, gozdnih sadežev in gob bodimo zmerni – naberimo le toliko, kot res potrebujemo.

Privoščimo tudi tistim, ki bodo prišli na Blegoš za nami jutri, čez deset, petdeset ali pa morda čez več sto let, da bodo lahko občudovali vse to, kar danes občudujemo mi.

Zato, da bo nam in vsem, ki prihajajo za nami, še dolgo lepo.


Andreja Erdlen

NAGOVOR PREDSEDNIKA PD GORENJA VAS

OB 42. SPOMINSKO-REKREATIVNEM POHODU NA BLEGOŠ


Spoštovane planinke, spoštovani planinci lepo pozdravljeni na Blegošu, če sem povsem natančen, pri koči pod Blegošem.

Tri različne dneve po vsebini, po namenu, po aktivnostih poznamo. Večina dni je delavnih, so delavniki, potem so nedelje in so prazniki. Danes je nedelja, a za gorenjevaške planince je danes praznik. Praznik tukaj pod Blegošem. Že 45. smo povabili sem gor planince. Od blizu in daleč. Po dveh sušnih, če ne kar čudnih letih je znova tukaj pred blegoško kočo zbrana planinska druščina. Danes sem slišal že vrisk, sem slišal vzklil na zdravje, sem videl dlan v dlani in sem videl nasmejane obraze. Kaj hočemo še lepšega. Zato, počutim se odlično.

Od uvoda je potrebno iti k vsebini. In ob danšanjem prazniku bi se naslonil na Blegoš. Na najljubši polanski vršac. Gore so vedno privabljale ljudi v svoja nedrja. Ljudi je sililo v višave. Tudi Blegoš ima s to trditvijo veliko povezav. S svojo plešo je bil še posebno privabljajoč, v davnini in danes. Kako da ne? Pred leti sem srečal pod vrhom Blegoša znanca s Hotavelj. Je rekel: »Danes sem bil drugič na Blegošu. Prvič s šolo, pred 25 leti, drugič pred eno uro, pa ker je bilo tako lepo, jo maham še tretjič s koče čez Blegoš nazaj na Hotavlje«.

Nikoli ni prepozno, bi rekel k temu dogodku.

Še eno posebnost ima Blegoš. Dve planinski postojanki. Vsega 15 minut vsaksebi. Koča na Blegošu in Zavetišče gorske straže na Jelencih. Redkokje sta v slovenskih gorah v takšni minutaži, v takšni razdalji dve koči. Sta! Dom na Komni in koča pod Bogatinom. Na Lisci sta dve koči, a je ena odprta, ko se povpraša po ključu in za posebne priložnosti.

Na Blegošu pa obratujeta dve. Ta, blegoška koča, pred katero smo danes, je koča z vso ponudbo. Ona druga, zavetišče GS na Jelencih pa je kot en dodatek k Blegoški raznovrstnosti. Je nekega dne rekel blegoški planinec domačinu, kam pa greš? Grem še malo na Jelence pogledat. Pa ga vpraša oni drugi, kam greš, kje pa je to? A to je pa dol v gmajni, na eni jasi proti Leskovci. Ni nič posebnega. Je le en prostor, noter je špurget na drva, pa rajfnk, včasih pa tudi kaj skuhajo. Ej pa ne pozabi kolega, ti Jelenci imajo pa dušo.

In ti dve koči sta ustvarili trdno planinsko jedro obiskovalcev Blegoša. Ideja akcije blegoških korenin je pritegnila ljudi na Blegoš, že osemnajstič zapored. Gorenjevaško društvo je sledilo loškim planicem in s prijatelji Jelenc privabila še kakšnega več pod Blegoš. Vsi skupaj, še posebno v zadnjih letih, tvorimo edinstveno prijateljstvo tukaj pod polanskim očakom. Drug z drugim snubimo obiskovalce sem gor, za zdravje ljudi in blaginjo društev.

Tukaj se pa moram malo ustaviti. Blegoš je bil že od nekdaj. V teh komercialnih časih smo ga vzeli za svojega. Mogoče še malo preveč. Hodimo vsepovsod. Delamo bljižnice, se hvalimo, kdo bo prej gor. Pa kdo bo imel več vpisov. Ljudje nismo nič krivi. Taki smo, malo tekmovalni, malo za internetni profil, včasih kot pobezljana živina. Še nekaj tednov pa bo spet tukaj. Govedo. Krave, telice in teleta. Kako je Blegoš lep kot gorski pašnik. Ljudje naj hodijo sem gor, še več naj jih pride. Na društvih pa je odgovornost, da z vsemi znanji, vedenji in izkušnjami pospremimo te ljudi na Blegoš in z Blegoša. Po utrjenih, po označenih in varnih poteh. Tudi na Blegošu izgubljamo prijatelje.

Blegoš je polanski blagoslov. Radi ga imamo in imeli ga bomo radi še naprej. Zato negujmo društvena in planinska prijateljstva, opozarjajmo drug drugega na nevarnosti, poleti, še posebno pozimi in poflikajmo kakšno rano Blegošu, ki smo jo planinci naredili njemu v teh letih. Še je lep in pustimo saj takšnega našim zanamcem. Poveselimo se danes na 45 pohodu, se vidimo na 46. Se že veselim! Hvala vam za trud, posluh in užitke.

Rafael Krvina


Carousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel image

PLANINSKO DRUŠTVO GORENJA VAS

v sodelovanju s

PLANINSKIM DRUŠTVOM ŠKOFJA LOKA


vabi na tradicionalni

45. SPOMINSKO-REKREATIVNI POHOD NA BLEGOŠ (1562 m)

v nedeljo, 08. maja 2022

Smeri pohoda:

1. Javorje - Črni Kal - Blegoš

2. Hotavlje - Leskovica - Jelenci - Blegoš.

Zavetišče na Jelencih bo ta dan odprto!

3. Hotavlje – Čabrače – Prva Ravan –Blegoš

4. Hotavlje – Suša – Jelovica – Prva Ravan – Blegoš

5. Zali Log - Potok - Črni Kal - Blegoš

6. Cerkno - Robidnica - Slugova dolina - Blegoš


Pohod bo v vsakem vremenu.

Čas hoje od izhodišča do vrha Blegoša je približno 3 ure.

Udeleženci naj imajo vremenskim razmeram primerno obleko in obutev. Vse poti so dobro označene in zavarovane.

Cesta od Črnega Kala do koče bo zaprta.

Vpisno mesto bo pri Koči na Blegošu, vpisovanje in potrjevanje izkaznic bo od 8. do 16. ure.

Prevoz z avtobusi je mogoč po Poljanski dolini do vasi Javorje in do

Leskovice, po Selški dolini pa do vasi Zali Log. Z manjšimi avtobusi, kombiji in

osebnimi vozili je prevoz mogoč do vasi Potok, do Črnega Kala in parkirišča

Počivalo na Črnem vrhu.

Ob 11. uri bo pri Koči na Blegošu sklepna prireditev s

kulturnim programom!

Pri izvedbi prireditve bodo sodelovali prostovoljci Planinskega društva Gorenja vas. . Pomagali jim bodo še člani:

- Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov iz Ljubljane, ki bodo izvajali meritve krvnega tlaka ter

- Jamarskega društva Gorenja vas


PLANINCI, DOŽIVITE LEPOTE LOŠKEGA POGORJA!