46. pohod na Blegoš

46. pohod na Blegoš

Pozdravljene planinke, pozdravljeni planinci. Pozdravljen predsednik MDO Gorenjska, g. Valentin Rezar, pozdravljen predsednik PD Škofja Loka Janez Pintar, pozdravljen častni predsednik PD Škofja Loka, g. Jože Stanonik, danes praznuješ rojstni dan, vse najboljše Jože.

Verjetno bi poimensko lahko pozdravil še kakšnega, pa bi bil predolg. Raje bi vam sporočil, iz tega mesta, kaj drugega. Nočem biti prepameten in vam govoriti o zeleni prihodnosti o trajnostnem turizmu, o študijah podnebnega segrevanja. Res nimam tega namena. Raje bi vam povedal kaj bolj enostavnega, domačega, nekaj tistega kar čutim kot ljubitelj planin, kar čutim kot član planinskega društva, kar čutim kot obiskovalec že 46. SR pohoda na Blegoš.

Že 46. se srečujemo planinci na Blegošu. Kar precejšnja časovna razdalja je nastala v vseh teh letih. Mnogo se je spremenilo v teh letih. V vseh smereh. Le Blegoš, kot tak je skoraj enak. Še v pisanju Tavčarja iz Cvetja v jeseni, pred več kot sto leti, bi zlahka prepoznali, da gre za Blegoš . Tako pravi: Med slovenskimi gorami naš Blegoš ni velikan! In ne obdaja ga veličastnost, katera obdaja naše snežnike in katere je že nekoliko deležen sosed Ratitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske planine, katera ne pozna večnega snega, ne neplodnih mlevov in ne divjih prepadov. Ali vzlic temu v svoji skromnosti stotero poplača truda polno pot, katero si moral prehoditi do tratnate njegove strehe.

Danes ni nič drugačen, le da je mogoče tu in tam načet od pohodnikov, ki jih je v zdajšnjem času mnogo več. Kako je bilo v času Tavčarja, poslušajmo nadaljevanje odlomka z Janezom in Meto na vrhu Blegoša: To sva občutila z Meto, ko sva obstala na vrhu. Do svojega sedemnajstega leta je živela v vznožju pod Blegošem, a do danes še ni bila na njem. Ce bi po vaseh okoli Jelovega brda povpraševali, bi se tako izkazalo, da vsaj dve tretjini prebivalstva še nikdar ni bilo na Blegošu. Naši kmetje hodijo pač le tja, kamor jih vodi delo! Meta se ni mogla oddahniti, tako so jo bili prevzeli vtisi lepega razgleda.

Razgled je še vedno tak. Mogoče se je kje kaj zaraslo. To bi vedeli povedati starejši od mene in domačini.

Spremenile so se druge stvari. Pred skoraj 50 leti, ko se je prvič organiziral pohod, pa do danes je marsikaj drugače. Zamenjali smo se ljudje. Nekaj pa je med vami še takšnih, ki ste bili na prvih pohodih. Pri sami organizaciji bi povedal, da je bila potrebna volja takrat, kot je potrebna danes. Danes je lažje s transportom, s povezavami. Včasih se je manj mudilo, je bilo več časa za druženje. Lahko da se mi le zdi. Mogoče je bilo več zagnanosti. Ker si vedel, da boš dobil klobaso. Vsak dan je ni bilo doma, kot danes. Nikoli ni bilo povsem lahko. Vselej času primerno.

Planinstvo je bilo manj razvito. Ljudje nismo tako masovno hodili v hribe. In takšni pohodi so bili čudovita priložnost za v hribe. Za društvene izlete in podobne misleče skupine. Vedelo se je, da bomo uzrli kakšnega znanca, prijatelja iz oddaljenih slovenskih krajev. Danes nas množica že lahko odbija. Najraje smo sami, nagnjeni k individualizmu. Pa ne vsi.

Nekaj besed se je nabralo za letos. Tukaj končujem. Imejom se v hribih lepo. Danes, juri, pojutrišnjem. In merkajmo nase. Varnost naj bo na prvem mestu. A je prav?

Hvala da ste me poslušali.

Rafael Krvina

46. SPOMINSKO-REKREATIVNI POHOD NA BLEGOŠ

Slovesnost ob koči na Blegošu, nedelja, 7. maj 2023, ob 11. uri 

Vezno besedilo Božena Pisk

Spoštovane planinke, spoštovani planinci, pozdravljeni na Blegošu!

Doletela me je čast, da vas po enem letu zopet pozdravim prav tu, na tem odru.

 46.pohod po vrsti, spominsko rekreacijski pohod, priložnost za rekreacijo, druženje, izziv za izlet in pohod… vsak ima svoje motive, pozdravljam pa prav vse prisotne, ki so se potrudili danes povzpeti na našega poljanskega očaka ali vsaj do koče.

Še posebej lepo pozdravljam   predsednika PD Šk. Loka Janeza Pintarja, Predsednika PD Gorenja vas Rafaela Krvino, predsednika Meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske Valentina Rezarja, ki je naš današnji glavni govornik, pa tudi današnje sooblikovalce programa... folkloriste, ki nam bodo odplesali nekaj plesov in Tiso Gaser, ki nas bo danes razvajala z glasbo.

Nekaterih, s katerimi smo se družili še lani, ali pretekla leta, danes žal ni več med nami. Ne bom pozvala k minuti molka, saj smo tu predvsem zato, da se veselimo in družimo s prijatelji in znanci. Nikoli pa ne pozabimo na tiste, ki jih pogrešamo, in moramo biti zato še toliko bolj veseli, da smo mi tukaj, da se lahko družimo, da lahko doživljamo dan za dnem, da se nam zdi vredno dneve izkoristiti, saj ne vemo, kaj vse še bo...

Prijateljev se moramo spominjati v lepem, spominjamo se jih tudi po lepih doživetjih, tudi v njihovi sreči in lepo je, da pri sebi začutimo, kje se mi dobro počutimo. Na Blegošu prav gotovo.

Kot rečeno/kot vemo, je leto  2023 je s strani ministrstva za kulturo razglašeno za Tavčarjevo leto, saj letos obeležujemo 100-letnico smrti našega rojaka Ivana Tavčarja.  Leta 1851 se je rodil v Poljanah, »pri Kosmu«, umrl pa februarja 1923 v Ljubljani. Snov iz kmečkega sveta je umestil v našo okolico, njegovo rodno Poljansko dolino, med drugim je v Cvetju v jeseni Janez peljal Meto na Blegoš, kjer sta se, kot opisuje pisatelj, imela prav lepo.

Ob 100 letnici izida zgodbe, ki jo je pisatelj pod psevdonimom Emil Leon objavil v Ljubljanskem zvonu,  je bila leta 2017 markirana Tematska pot Cvetje v jeseni, prepoznana po smernih tablah v obliki cvetlice Kristusova srajčka oz. močvirska samoperka, katere nas lepo popeljejo iz Poljan čez Volčo, Lovsko brdo na Malenski vrh ter nato preko Žetine in Črnega Kala na Blegoš. Ker kultura ni le papir, se mi zdi edino pravilno, da se poleg pozdravov in zahval današnjim gostom zahvalimo tudi markacistom, ki vzorno skrbijo za varnost in prepoznavnost naših planinskih poti, ne le mnogih markiranih poti na Blegoš, temveč vsem skoraj 900 markacistom v Sloveniji, prav tako, vendar tako daleč pa moj glas ne seže, smo kulturno hvaležni lahko vsem, ki skrbijo za naše poti povsod po svetu. Hvala.

Naš prispevek k ohranjanju poti, narave, pristnosti planinske kulture, poznamo in upoštevamo, tega ne dvomim. Naj narava ostane lepa, kakršna je.

Za ohranitev tradicije in kulture pa skrbijo tudi Folklorna skupina Turističnega društva Sovodenj, ki se nam bodo predstavili sami…

Zdaj pa se ponovno zahvaljujemo vsem, ki ste sooblikovali program še ene slovesnosti in prireditev v celoti, tudi mnogim prostovoljcem iz Planinskega društva Gorenja vas. V šotoru se lahko, kdor se še ni, vpiše med evidentirane pohodnike, društvo medicinskih sester je poskrbelo, da si lahko brezplačno izmerimo krvni tlak, Blegoš nam ponuja lepe razglede, tako da vsi, ki smo si že spočili oči na okolici, brez skrbi lahko to naredimo znova. Tudi lepih besed za prijatelje in znance, ki smo jih že pozdravili, naj ne zmanjka.

Slovestnost zaključujejo folkloristi.